Se mi zdi, da je res za vse kriv stres, včasih se mi je to zdelo “kr neki”, zdaj pa dejansko vidim, da je to krivo za marsikaj.

Ne morem rečt, da imam konkreten razlog, ampak sem v stresu od tega kar se dogaja v službi, privat je kar ok, ampak vseeno me kaj vrže s tira, potem to dogajanje v Sloveniji in svetu..

Začela sem celo meditirat..

Kako se vi spopadate s tem?

Starejša ko sem, težje mi je prenašati stres. Hkrati ga je pa vedno več, zlasti v službi. Zadnja leta odnosi niso več normalni. Jaz krivim določene zahtevne posameznike in slabo vodenje. Ampak stres pa pade na ostale. Spopadam se tako, da se skušam osredotočati izključno na svoje naloge, od slabe družbe in slabih vodij se pa čim bolj odmikam.

Jaz iskreno ga kar dobro prenašam, res ga je vedno več, ampak nekako hendlam.

Zelo mi pomagajo sprehodi in eterična olja.

zelo težko.

dokler ti mehanizem fight or flight deluje pomaga vse, tudi kamilica, valeriana, melatonin, objemanje dreves, vitamin D3, itd.

Ko pa gre za kronični stres, kjer stres povzroča tudi samodejno podzavest, mehanizmi zaščite ne delujejo, potem se pa dolg seznam kaj pomaga hitro skrči na nič. Po sprehodih, dihalnih vajah, vitaminih, pozitivnem razmišljanju itd, pa je lahko kmalu poseči po kemiji, žal. Pa tudi kemija ni vsemogočna, ampak nam pomaga zgolj zatreti najbolj nevzdržne simptome. Ob tem seveda lahko povzroča stranske učinke in na sploh škoduje telesu. Ampak ko pride do prevelikih težav ko se sploh ne da drugače funkcionirat je pač to bolje kot da te zaprejo v ludnico.

Zdaj ti moraš videt kje si? Probaš vseh 1000 neumnih predlogov v upanju da en prime, ali pa se na koncu zatečeš v tablete. Ne obstaja pa one size fits all. Torej en te bo prepričeval, da je naprimer sprehod edina prava rešitev, ti boš pa po njem lahko samo še bolj v stresu. Je treba probat vse. Medicina je sicer pri teh zadevah gola in bosa, v praksi na nivoju paleolitika.

Zelo dobro napisano.

Tukaj je še toliko neznanega, da ne vem, če obstaja en univerzalen recept.

Meni pomaga čiščenje, to mi je sprostitev. jemljem pa redno vit D zdaj dobre pol leta in lahko rečem, da je veliko veliko bolje. Precej bolj mirno se odzivam.

Hudo…. dobro si zajela problem. Tudi jaz ugotavljam, da pač moraš sprobavati in kar je delovalo na nekom, na drugem ne deluje. Ko bi vsaj imeli popis kaj vse je možno, da bi kar lahko odkljukali in prej prišli do cilja s poskusi in napakami.

Mene stres noro izčrpava in ne vem, kaj naj še poskusim. No, tablet zagotovo ne bom, ker večinoma njih pomaga na enem področju in vse zjebe na par drugih, tako da iščem naprej in probavam.

Zgoraj nekje sem prebrala eterična olja. No, to pa recimo sploh še nisem poskusila.

Hm, zanimivo..stres je lahko seveda pozitiven in tudi motivator, ko pa začne delovati proti nam, je slabo.

stres bomo vedno imeli, je pa na nas, kako se bomo na to odzvali in tukaj je vsak drugačen.

Se pa da marsikaj naučit, a ker želimo vedno vse na hitro, tudi prehitro obupamo.

Poleg meditacije, sprehodov in vsega kar je zgoraj navedeno, pomaga tudi rdeča svetloba.

Jaz imam večinoma finančni stres. Ampak poskušam, dajem nekaj na stran, čeprav je minimalno. Drug stres je zdravo življenje. Z obveznostimi in opravki mi ne uspe zdravo živet. Služba je v redu. Ni preveč stresna, je pa nizka plača. Ampak ko berem, kakšne naloge in odgovornosti imajo drugi za malo višjo plačo, raje ostanem v nestresni službi. Sprostim se pa za vikende. Pogledam kak film, preberem kakšno knjigo. Pomembno mi je, da nisem okrog ljudi. Da si napolnim baterije.

Letos jeseni je stres pri meni naredil svoje. Sploh ne veš, da si v takem stresu, pač hendlaš dan za dnevom, dokler ne pride dan, ko ne zmoreš več. Priznam, da mi je bilo to res kar nekaj, ko sem sem pa tja slišala o tem, dokler me ni doletelo. En dan enostavno nisem zmogla več niti vstati iz postelje. Nikoli depresivna (sem tipičen flegmatik drugače)  – ta dan mi ni bilo niti za živet več, bolelo me je vse… kriza res. Pol leta sem rabila, da sem se približno postavila na noge. Najprej počitek (preden glavo izklopiš traja), potem pa počasi gibanje. Poiskala sem si vaje kjer je glasba, ples, enostavne – da sem si dvignila raven energije, počasi je prišla boljša volja, manj črne misli… Tako, da še vztrajam pri tem – redna vadba (tokrat ne samo ples), redni sprehodi, dopust ko ga rabim (ne da ga kar nekaj varčujem za ne vem kaj…). Počasi pa je treba tudi urediti odnose, ki ti povzročajo stres – tako v službi, kdaj reči tudi NE, kot enako tudi doma.

Nehaj meditirat….prenehaj to….sami slabše bo

Mhm… vsake toliko prilimam tu gor kakšno oslarijo, če se samo eden nasmeje, je vredno, četudi se tisočim zdi brezveze.

Včasih pa najdem kaj, kar mi da za mislit. Nič mi ni hudega. Težave pridejo in gredo. Nič ni večno.

https://9gag.com/gag/a9yEBQ1

Če je stres službeni, začni delati od doma!

Še eden, ki ga je stres dodobra skoraj uničil, probal vse, potem pa sem naletel na napravico taopatch.

Uporablja sin, ki je odbojkaš, njemu je priporočil fizioterapevt, ker je namenjen več stanjem.

Lahko rečem, da deluje, seveda stres ni izginil, le moj odziv nanj je drugačen.

Kaj točno pa je to?

Jaz pa vedno bolj ugotavljam, da stres pozitivno deluje name.

Ga jemljem kot pozitivno, dodatno vzpodbudo in dejansko vedno bolj ugotavljam, da bolje funkcioniram, kadar imam za opraviti 100 zadev kot pa takrat, ko imam samo eno.

Žal lahko potrdim. Čas pa je tak, da je stres vedno težje uravnavati z lahkimi prijemi in hitro pride v kroničnega.

Stres je simptom. Kaj je vzrok? 🤔

Jaz sem to reševal s fizično aktivnostjo – Šmarna, kolo, smučanje, plavanje, podvodni ribolov.

Tole, tu piše več

Domov

Šport. Pri meni dela čudeže. Pri meni sta psihična trdnost in fizična kondicija močno sooodvisni. Če sem fit, mi stvari zlepa ne pridejo do živega. Ko sem imela obdobje brez fizične aktivnosti zaradi pomanjkanja časa, je bilo tudi psihično počutje precej slabo. Čim sem začela spet športati, je šlo s psiho strmo navzgor.

Poskusi.