Dam za primer Kranj: 4 večji trgovski centri. Parkirišča nabita do amena. Notri folka neomejeno, da se komaj premikaš. Isto živilske trgovine, Hofer, Lidl itd.

Se mi pa poraja vprašanje, kako je to včasih funkcioniralo, ko teh trgovskih centrov še ni bilo in je bila večina trgovin pretežno v starih mestnih jedrih? Kje je folk parkiral? Kako so se te majhne trgovinice “spopadle” z gnečo strank? V Kranju, kjer si včasih oblačila lahko kupil le v starem mestnem jedru, si ne predstavljam, kako je to potekalo …

Več je bilo trgovinic in ni bilo gužve

Prav tako je bilo dovolj parkirišč.

Tudi vasi so imele svoje trgovine in niso bile dražje toliko da bi zaradi višje cene letal 20 km stran. Potem pa so prišli politični mafijozoti naredili monopol nekaterim psihopatom , polastinil kar so lahko, tisto kar je bilo dobro za ljudi, ( zadruge) sjebali , (male trgovinice kjer bi družina živela od tega kot domač posel) sjebali trg z nekimi maržami , pravili in dragim zakupom in naredili velike kontejnerje ki jim danes rečete nakupovalni centri. V glavnem peščica pezdetov je obogatela na račun nesreče mnogih. In še kar se poglablja to, zabita čreda pa spi. Da ne govorimo o tem da nakupovalne centre drekovske postavljajo na rodovitnih tleh, primernih za vzgojo hrane.

Veliko bolje, kot danes.

Podkupovali so tv pizdunarje za gobcanje in promoviranje na tv ves čas o privatizaciji.

Kar je privedlo do tega d aje zabita čreda sprejemala vsakršno krajo državnega premoženja, kjer je pizdun prišel s praznimi jajci na stolček odšel pa s kovčkom polnim keša ali papirji d aje to po novem njegovo, kot d aje on naredu naj bodo to fabrke, banke itd.

Vam popolnoma verjamem.

Prav nobene predpraznične histerije ni bilo, vzdušje pa mnogo bolj pristno in prijazno. Nobeni posebni nakupi niso bili potrebni, a smo vseeno lepo praznovali. Nobene panike, če je bila trgovina dva dni zaprta.

Tudi ceste so bile državne, narodove, zdej si to kar prilaščajo neke agencije in državna mafija in tržijo, kot da so oni financiral in naredil.

Banke, praznejo dokle rlahko. Če se preveč pokrade da tud laufat ne more narodu pokradejo, da ta dokapitalizira potem pa ko so dobički ne dajo nazaj narodu ampak si posamezni pizduni bašejo žepe.

V glavnem slovenistan je postal roparska dežela , lopovska na vseh koncih in  krajih zabita čreda je pa tok zabita, da če ji meglo z avioni nardijo d aše to ne vidi ter verjame vsakemu lažnivcu ki ga na tv fuknejo da gobezda. Zabita čreda tudi gleda 30 let iste gnile face kot neke predsednike strank, poslance in drugo golazen, kot d aje vse skup 5 ljudi na svet. Zabita čreda je tolk zabita, da še noben žebelj ni bil bl zabit, kot je zabita čreda zabita. In veste kaj bo zabita čreda naredila v bodoče? Nč ponavlala bo kar je zabita ponavljala do sedaj. DEBILI BREZ MEJA. tO JE SLOVENIJA

Res je.

Ljudje takrat niso bili kot zabita čreda, obsedena s potrošništvom, materializmom in kupovanjem ničvredne nepotrebne krame.

Hrana se je večinoma pridelala doma, kitajskega pofla ni bilo po trgovinah, ljudje so se raje družili in doma pekli domače dobrote, kot pa izgubljali čas po trgovinah….

Bili so drugačni časi. Manj avtov, manj materialistično bolj skromno življenje. Ljudje so imeli vedno zalogo hrane, pijače doma za vsaj teden dni, če ne še več.. Zato ni nihče paničaril če so bile trgovine 2 dni zaprte.

Bilo je veliko malih vaških živilskih trgovin do katerih si šel peš, s kolesom. Te so bile ob sobotah odprte do 12, v nedeljah pa zaprte.

Kar se ni dobilo smo šli iskat čez mejo. Tam je bila pred prazniki gužva, a ne taka norija kot je zdaj.

Darila niso nosili trije dobri možje, ampak en..

Pri nas se je božič praznoval s širšo družino, novo leto s prijatelji. Poudarek je bil na druženju, ne na prenažiranju, darilih.

Oblačila in čevlji so bili bolj kakovostni, nismo jih kupovali vsak mesec po par. Imeli smo manj stvari

Materializem je šel čez vse meje. Smo slepi, ne vidimo da s tem uničujemo sami sebe.

So bile pa veleblagovnice in to v centru mesta. V Mariboru je bil Merkur. Tam si dobil vse, od špecerije, do oblek, čevljev, igrač, celo pohištvo so prodajali, pa še vse vmes. Merkur je bil tudi papirnica, drogerija, pa darilni bazar… Vsaka vrsta blaga je bila v svojem nadstropju. Pa seveda je bilo še polno malih trgovinic po mestu, pa veleblagovnica Kvik, ampak je bila zelo antipatična in dosti manj obiskana kot Merkur. Potem pa smo šli v slaščičarno in nam je mama kupila tortico in sok. Krasni spomini!

Ni res, da smo večino pridelali doma. Ja, morda tisti po vaseh, v mestih pa nikakor ne. Predvsem smo imeli doma dosti manj živil kot je to navada danes, ko ima narod do roba nabit hladilnik in omare s hrano. In tudi bolj preudarno smo ravnali s tistim, kar smo imeli. Je pa res, da so bili obroki nedvomno precej bolj enolični kot si lahko privoščimo danes. Seveda tisti, ki kaj razmišljajo o hrani in kuhanju. Tisti, ki ves čas šopajo isto predelano hrano, imajo verjetno še bolj enolične obroke kot smo jih imeli 40 ali 50 let nazaj.

OB sobotah se je lokalna trgovina aprla ob 11ih..morda 12ih?? V nedeljo itk vse zaprto. V največji gneči je bilo pred mano max 10 strank..morda 2x na leto če je na kasi tipka zablokirala. Zunaj 5 pakingov..itak smo vsi prišli peš, razen ko se je gajbo Radenske in Stila menjalo.

včasih so ljudje večino hrane pridelali doma. Ena njiva, dva prašiča v štali, brajde okoli hiše, nekaj sadnega drevja in to je to.

Ni bilo  tezav. Trgovine so bile potresene po celem mestu in na voljo je bil tudi avtobus. Ker se je veliko ljudi po mestih vozilo z avtobusi, zastojev na cestah, kot so danes, ni bilo. Kvaliteta je bila boljsa, zato potikanje po trgovinah ni bil nas hobi. In v nezivilskih trgovinah so prodajalci znali celo svetovati.  Danes so tisti prodajalci ze upokojeni ali pokojni.Tudi krojaci so se znali narediti kakovostne volnene plasce in kostime. Kitajske cenene mode za enkratno uporabo ni bilo. Zivilske trgovine so bile povsod. Mi smo imeli najblizjo slabih 30 m od doma, naslednjo pa okoli 200 m naprej. Do mesarja je bilo kaksnih 50 metrov, enako do poste, banke, frizerja, sivilje, servisa za gospodinjske stroje in kasneje tudi albanske zelenjavne trgovine. Nekaj korakov naprej je bil cez cesto cevljar. Vse v naselju. Imeli so vse, kar smo potrebovali. No, nasa mama je sla rada po sir v pasazo pod Neboticnikom (LJ), ker so imeli najvecjo izbiro .

V naši vasi so bile 4 manjše trgovine, danes ni nobene, pri vsakem kmetu si lahko kupil (veliko še sedaj) so tudi mlekomati in avtomati z mesom že, plus bile so specialne mesarije, ena je še vedno. V hiši je bila špajza in klet. Vreče krompirja, vloženo sadje in zelenjava, tudi sušilnice itd. Veliko se je delalo na zalogo, to kar danes vidiš je INFLACIJA. Vsaka hiša ima lahko 3 kokoši in imaš dovolj jajc. Poleg tega so bili SEJMI, tudi Kranj je imel vsaj 2 sejmišča in Glavni trg z tržnico zelenjave.

100g sira v embalaži? Štručka v vrečki? Brezveze

Delavec ki pride po malico, 1 sok in 1 sendvič, VSAK DAN.

Tega včasih ni bilo. Jedlo se je bogato, sploh meso, in posledično ne rabiš 3x na dan.

Manj se je jedlo, manj kupovalo, manj oblek, ne vsak dan druga. Ljudje so sami pripravili jed, danes se ogromno kupi že končanih jedi, celo z dostavo. Bilo je manj denarja, pol ljudi pred 40imi leti niti avta ni imelo.

V glavnem mafija državna je oropala narod prihodnosti in sedanjosti. Zdaj njihovi smrkavci vozijo avte za 300 tisoč, dajejo stanovanja in vile v najeme, poltiki prepisujejo vile in stanovanja na sorodnike, žene, potomce in nategujejo celo slovenijo.

Pa d ane govorimo o tem da pizdunarji 30 let dobivajo krepke plače pa še si jih dvigujejo. Država je ZLO ki ga zabita čreda ne prepozna.

takrat smo bolj malo kupovali, ker so nas komunajzarji držali v revščini in tudi v trgovine so bile prazne, ker se ni dobilo ničesar. Še sadnega jogurta ni bilo. Tako stanje je trajalo vse dokler nas ni osvobodil gospod Janez Janša.

Hlebec črnega Turista (cca 1,5 kg) se je kupil v petek in to je bilo vsaj do torka, potem pa nov hlebec. Mleko se je prekuhalo in držalo dva, tri dni. Za zajtrk je bila vela kava -Proja ali Divja, noter pa namočen kruh. Si bil sit do kosila komot. Kakav je bil luksuz za kake svetke. Mleko, maslo in skuto so kmetice prinesle na dom, tudi v mesto. Enako sezonsko zelenjavo, jajca, kakšno domačo kuro, zajčka…

Vsaka mestna družina je imela tudi kako žlahto na vasi, pa se je ob praznikih in kolinah zgodila menjava – v mesto domače klobase, meso iz tunke in zaseka, iz mesta pa oblačila, obutev, kaka posoda, potrebščine za gospodinjstvo.
Zmrzovalnikov nismo potrebovali. Veliko se je vlagalo, meso se je dalo v kible z mastjo in zaseko, sadje v klet.
Gužve v trgovinah se ne spomnim. Ni se hodilo kupovat vsak dan, ampak enkrat tedensko, se je pa tudi načrtovala prehrana za cel teden. Je ni bilo gospodinje, ki bi kaj pozabila kupiti.  Meso se je jedlo ob vikendih in morda enkrat med tednom, sicer pa juha obvezno vsak dan razen, če je bila enolončnica.
Družina je jedla skupaj pri mizi, sploh ob nedeljah. Nikakor otroci po sobah ali kdo pred televizijo. To bi bila žalitev za gospodinjo. Če ni bilo televizije, so se igrale karte ali šah ali Človek ne jezi se. Pa veliko se je bralo. Zelo veliko.

Meni se ne zdi, da bi hili sedaj na boljšem.  Nismo imeli vsega in ne veliko, bilo je pa vedno dovolj. Živčnosti nismo poznali, besede stres pa sploh ni bilo v besednjaku.

Na policah je bilo mleko Ljubljanskih mlekarn in nobeno drugo. Ni bilo treba iskati v hladilniku in delati gužve v trgovinici, ki je bila zaradi tega lahko manjša. Za praznike so šli ljudje včasih v Avstrijo ali Italijo. Dobil si lahko kakšno posebno igračo, avstrijsko čokolado, iz Italije banane in kivi in je bilo uau, do konca praznično!  Ampak, ljudje so hoteli Milka čokolado v Sloveniji.
Mislim, da se robi moti, mi smo v Sloveniji že prej bili zabita čreda, da smo se pustili nategniti.
Načeloma pa je bilo polno starih ljudi doma. Eni med vojno niti osnovnošolani niso bili, pa je recimo samo deda bil v službi, stara mama je pa potem ko so njeni otroci zrastli, pazila še vse njihove otroke, imela vrt, kurnik in poleti gozd za borovnice in gobe. Pa prej so se upokojili in pokojnine niso bile nizke, dokler se jih nista pošteno lotila Janša in Rop.

Niso se šli akcij in podobnega sranja, da bi moral človek tovoriti velike vozičke ven iz hipermarketa, če je slučajno naletel na akcijo. Akcija je bila, da si šel v Italijo po prašek in kavbojke. Takrat si delal potrošniško gužvo na cesti, če si bil iz Ljubljane – 1x ali 2x na leto. Torej gužve nisi delal. V avtu tudi ni bil en sam, ker si je za šoping cela družina v bistvu naredila izlet.
Ljudje niso bili bolj skromni, samo napačne stvari so cenili kot suho zlato. Recimo Milko čokolado so cenili bolj kot to, da so jih avtobusi čakali pred bajto točno ob tisti uri, ko so se spravili na šiht ki je bil čisto blizu njihovega bivališča. Ne tako kot zdaj, ko se pol Slovenije vozi iz Ljubljane v Maribor v službo ali pa iz Celja v Novo mesto….