Za vse vas, ki greste oz. vozite vašo družino na smučanje.

Smučišča vsa do zadnjega zelo strma, mene prav zgrozi, ko se peljem mimo teh strmin, ko se vozim po avtocesti skozi Avstrijo. Nikakor ne bi smučal tam, mene je groza. Kako morete vi na teh strminah uživati in še vaše otroke tja peljati? Za otroke so ceste z urejenimi pločniki nevarne, smučišča z naklonom 20 % so pa varna? In še, če opaziš, da smučina ni za tebe, nimaš druge izbire kot odsmučati naprej v dolino, pa četudi je potem še bolj strmo, ker ne moreš kar nazaj na vrh. In kaj, če je hotel oz. tvoj avto v dolini? Moraš odsmučat, pa čeprav smučina ni zate in te je groza, ker si se uštel.

In nikjer nobenih vesti o kakšnih nesrečah na smučiščih. Mene je groza. In vi vozite vaše otroke tja? Da jih ubijete?

V google vpišite “ski unfall”

Vsak dan najmanj 2 poročili o nesrečah na smučišču v nemščini.

V slovenščini NIČ. Edine vesti so stare več let.

V nemščini pa je zadnja vest od včeraj zvečer. https://www.allgaeuer-zeitung.de/oesterreich/ski-unfall-hochzillertal-dreijaehriges-maedchen-prallt-gegen-betonwand-und-verletzt-sich-am-kopf-104382461

Vsako smučišče ima proge jasno označene po težavnosti…od “otroških” do “črnih”. Če ne znaš, greš pač na lažje proge, saj te nihče ne terja gor na vrh in po najtežji dol.

Če se pa preceniš, pa še vedno gre lepo počasi, bolj previdno, v spremstvu še enga, ki zna…

Ne gre samo za trčrnja in padce. Problem so meniskusi zaradi nenaravnega gibanja. Smučanje ni naravno gibanja in mati narava nas ni ustvarila za smučarsko biomehaniko, zato prihaja do poškodb meniskusov in križnih vezi.

Osebno sem smučal nekaj desetletij, nakar sem prekinil, ker se bojim poškodbe meniskusa ali križnih vezi. Raje imam druge oblike rekreacije.

Poznam na desetine znancev, kolegov, sošolcev, prijateljev, sorodnikov, ki so si s s mučanjem uničili zdravje (meniskus, križne vezi).

Ne zato da jih ubijemo, pač pa za to, da skupaj uživamo. In da smo zunaj, na svežem zraku in se gibljemo. Uživajo na polno!

Niso vsi štorasti ali pocarji… mulc na smučkah preskoči mene med vožnjo, pa še salto obrne zraven. Strmine niso samo 20%, nekatere so precej zabavnejše, sem ter tja kakšna zahtevna. Kjer je uspel kdorkoli živ priti dol, pridemo tudi mi… in še uživamo zraven.  Če ne gre enostavno… pa s cepinom v roki.

Kdor ni za te hece, pa itak bolje da počne tisto kar mu je všeč.

A da si uničim kolena? Ne hvala.

To zame sploh ni šport, en sam spust po hribu dol. Potem pa spet gor, da se spustim spet dol? Pa draga oprema, karte, vožnja…luksuz..

Saj do proge označene z barvami po težavnosti!

Če gremo na novo smučišče  si vedno prej ogledamo zemljevid prog.

Če ne znaš, so šole in učitelji smučanja. Za odrasle in otroke.

Mi se črnih prog v večini izogibamo. Sploh pa jaz, ki sem si res poškodovala križnp vez. Sedaj smučam z opornico po naročilu. Lani, oz. v pretekli sezoni sem se začela učiti bordanja, ki je prijaznejše za kolena.

Otroke na smučišču nič bolj ne spravljamo v nevarnpst  lot vsak dan na cesti. Ceste so nevarnejše.

Smućati morajo znati in upoštevati fis pravila!!! Predvsem slednje. Pa oprema je pomembna. Primetna čelada in tudi zaščita za hrbtenico ni odveč.

Smučanje po pameti! Preživljanje časa za ekrani ima mnogo več negativnih posledic.

A ti poznaš samo smučanje in gledanje v ekran za prosti čas???

SEveda je smučanje šport pri katerem so določene poškodbe pogostejše (vsak šport ima neke minuse) ampak me vseeno fascinira da poznaš na desetine rekreativcev s poškodbami kolen. V kakih krogih se ti to giblješ?

Osebno me dosti bolj skrbijo in se mi zdijo nevarnejši trki z drugimi smučarji ali nezaščitenimi predmeti ob in na smučišču. Pa tudi vožnja z gondolo in sedežnicami mi ni ravno najljubši del smučanja.

Strmine same po sebi tudi za nekoga ki slabše smuče (ne nekoga ki ne zna) niso taka težava da ne bi lepo počasi zmanevriral v dolino. Bolj so problem gneča in tip podlage..če vidim da je preledeno pač ne grem na črne proge, ker mi hitrost ne odgovarja, moči da bi na ledu zarobila pa tudi nimam..in je potem to samo muka in izzivanje usode.

Osebno sem 100%, da je smucanje tistih maksimalno 10 dni na leto veliko manj nevarno, kot dan za dnem sedenje pred ekrani na kavčih.

Garant.

Nesramnost par zaposlenih me je že odbijala. Pri prvem obisku sem nameraval brez smuči prebrati drobni tisk obvestila na kiosku preden bi se odločil ali bi se postavil v vrsto ali ne. Nek, verjetno iz GRS me je začel kar nekaj suvati in ni dovolil mojega branja. V KG mi je podajalec sidra stopil zadaj na smučko, da me je izstrelilo kot torpedo, med vzponom mimo gozda se je spustil nek smučar in treščil vame.  Med spustom proti spodnjemu delu proge sem naletel na kuceljne, ki so jih oblikovali otroci s kratkimi smučmi, zgrmel sem, odklonil pomoč policistov ampak ko sem vstal nisem čutil ene noge. Doma sem ugotovil, da sem pancer raztrgal, vezi okoli gležnja so bile nategnjene in noga zatekla. Klinc pa taka smučarija.

Jaz se na smuciscu nisem nikoli polomila, sem se pa na plocniku in doma.

Pa saj je meni KG s ceste al pa Podkoren videt strm, sam ko pa si tam, pa kar gre in pelješ.

Se spomnim, ko sem bila prvič na Starem Vrhu na eni tekmi in smo videli od spodaj progo, smo bili ziher, da ni za nas. Pol, ko smo pa prišli do gor, pa odpeljali, ni bilo nobene krize. Nogo sem si pa zlomila doma, na domačem kuclju. Tolk o nevarnosti.

Pri 70+ upam na take proge, tudi z najvisjo oznako, in sem še živa, sem se pa skoraj ubila doma.

Poglejte si malo smučišča Sellaronda, noro dobre proge v še bolj noro lepem objemu gora.  🤓

Meni je bila smučarija muka že v osnovni kot reden repertar. Pol sem šla pa na najmanši hribček, sam da mi ni bilo treba smučat. Na morju v vodi pa nkol ven. Od kar je sonce prevroče, pa je najbolj nočno kopanje, ne pa čvajzenje ☺️ Letos sem imela nekaj prevrocega udara poleti. Preveč vroče, kot je preveč strmine. Ne pa stamina za kaj drugega. 😆☺️☺️☺️ če je česa preveč, ni dobrodošlo. In bi ukinila ene stvari kot obvezno v šolskem. Da glih moraš iti. Grozno je, ko starci silijo, zahtevajo, oteok pa noče. Meni je bila groza zima, razen kakšnih sank. Na morje hvala bogu vsen je ok, kljub da me je kaj vročina poslatala. Zima pa, da me kdo spravi na kaj zimskega. Ok, drugo leto enkrat mogoče 😁

Ja saj ta, v petkah nikoli, v supergah pa kašn gleženj ☺️☺️☺️

Najbolj nevarno je stopiti na pločnik, če te ne zbije skiraš te pa kolesar.

Ne gremo smučat, da se ubijemo … smučamo zato, da imamo skupni hobi, da skupaj uživamo, se družimo, skrbimo za telo, smo na svežem zraku in se učimo teh veščin.

Otrok ne peljeva tja, kjer niso sposobni se peljati. Smučišča imajo označene proge, midva dobro veva, koliko sta otroka sposobna, tako da gremo po tistih progah, kjer jima je lahko užitek. Ko greva sama, se spuščava tudi po večjih strminah, no vsaj jaz, on malo manj. Ko smo skupaj pa položne proge z malo adrenalina za motivacijo.