tašča
Jaz jo samo poslušam tiste parkrat, ko sva tam. Lahko bi se tudi izklopila, ker so vedno neke stare sosedske zamere. Je pa po svoje smešno, da sem ji od vseh treh, glih jaz ostala, ko sem bila najmanj ta prava za njenega sina.
Zdaj, ko sem imela tak zgled v njej, delam točno nasprotno s svojima ta mladima in se dobro razumem z obema. Vsaj mislim tako. Bi ju bilo treba vprašati, ha.
Moja tašča je pokojna že več kot 25 let. Bila je dobra ženska, delovna, skrbna. Dobro sva se razumeli, nismo pa živeli skupaj. Vsako nedeljo popoldan, predvsem par let pred smrtjo, jo je mož pripeljal k nam domov vsako nedeljo popoldan, na kavo in na pecivo. Bila je vesela, da je videla vnuke. Žal je prišla bolezen in je prezgodaj odšla.
Nimava nekih groznih stikov. Parkrat na leto se vidiva, po tel.se ne kličeva. Sva zelo različna karakterja, spoštujem jo kot mater mojega moža, kakšnih drugih čustev pa ne gojim. Večkrat butne s kakšno čudno izjavo, kot bi malo provocirala, tudi zato sem na distanci in splošnih debatah-nič osebnega, pristnega, ker smatram in čutim, da ni vredna zaupanja. Mojo zelo osebno stvar je raztrobila svakinji, njeni tašči, pa Bog ve komu še. To je bila kaplja čez rob in z neko zaupljivostjo sem pri njej končala za vedno.