Kaj potrebujemo ob oddaji sina v dom?
Težko razumem starša, da obupa nad svojim lastnim otrokom. Ne poznam tvoje situacije, vendar menim, da SČ res ni pravi naslov za taka vprašanja. Če tako hitro obupaš nad vsako stvarjo, potem mi je hudo za tvojega otroka.
Nič nisi napisala koliko je star, kaj je naredil, ali je res brezupno?? Najprej se to vprašaj, potem pa do kakšnega psihologa.
A semle? http://www2.arnes.si/~mdljmb1s/
ma dej no, lepo te prosim, če bi res razmišljala o takih rečeh – pokliči v dom in se tam pozanimaj! kaj misliš, da boš froca odpeljala tja, uni ti bojo rekli hvala in na svidenje ali kaj? pa kaj je z enimi no! Menda je treba opraviti kak pogovor, s psihologom, socialno delavko, itd, itd. kaj misliš, da ti bo folk tule recept napisal, kako se znebiti sitnega froca ali kaj?
Adijo pamet do konca in nazaj ste eni, ni za povedat! Ni čudno, da imaš s sinom težave – če sodim po materi, se mu sploh ne čudim! Če je res tako problematičen, se jasnop najprej stopi do kakih socialnih služb, tam ti že povejo, kako in kaj – ne pa da sprašuješ na enem žnj forumu, kot bi rabila recept za župo!
Eni res niste vredni, da se vam reče starši!
ma dej no, lepo te prosim, če bi res razmišljala o takih rečeh – pokliči v dom in se tam pozanimaj! kaj misliš, da boš froca odpeljala tja, uni ti bojo rekli hvala in na svidenje ali kaj? pa kaj je z enimi no! Menda je treba opraviti kak pogovor, s psihologom, socialno delavko, itd, itd. kaj misliš, da ti bo folk tule recept napisal, kako se znebiti sitnega froca ali kaj?
Adijo pamet do konca in nazaj ste eni, ni za povedat! Ni čudno, da imaš s sinom težave – če sodim po materi, se mu sploh ne čudim! Če je res tako problematičen, se jasnop najprej stopi do kakih socialnih služb, tam ti že povejo, kako in kaj – ne pa da sprašuješ na enem žnj forumu, kot bi rabila recept za župo!
Eni res niste vredni, da se vam reče starši![/quote]
in p.s. – kot že zgoraj povedano, debilna, infantilna imbecilna provokacija. tudi za provokacije spisat je treba malo pameti, ki je žal avtorica ne premore niti kančka.
No, situacija je takšna:
Najin sin konstantno krši pravila. Vsa pravila krši. Zjutraj noče v šolo, v šoli moti pouk, konstantno in kljub opozorilom zamuja k pouku, najraje se izživlja nad kakšnim predmetom, še posbej, če ta predmet spušča kakšne zvoke potem, ko po njem udariš (npr. sod), krade sošolcem in sošolkam, doma ne uboga, ne naredi domačih nalog, ne pospravi za seboj, noče jesti, ko je obed, pri obedu non-stop maha z rokami in tolče po mizi (to počne tudi sicer), ker “se tako lepo sliši”. Bili smo pri psihologinji, pa tudi pri psihiatrinji že, bil je obravnavan, a brez uspeha. Torej, ta motnja vedenja, ki jo ima najin sin, naju zelo izčrpava in bi bila vesela, če bi ga lahko dala v kakšen dom, kjer bi zanj lahko strokovno poskrbeli. Midva ne moreva več. Ima tudi dodatno pomoč v šoli, a izgleda, da ne pomaga – ko je ure te pomoči konec, se težave nadaljujejo in da ne govorim o tem, da je sin tudi zasmehovan s strani sošolcev, kar vso težavo še poslabša. Vse to se vleče že od takrat, ko je bil sin majhen, ampak takrat še ni bilo tako hudo, zdaj, ko je pa v puberteti, je pa katastrofa. Pa masturbirati je tudi že začel na cesti in tudi enkrat že pred učiteljico.
ne vem, če je avtizem, ker:
– sin govori (vendar vedno takrat, ko midva ne želiva, ko bi pa moral, pa ne);
– sin ni vezan na neke rutine (krši pravila, vendar ne zato, ker bi mu bila rutina kršena), poleg tega, ne mara rutin;
– sin je družaben, vendar pa se rad druži le s problematičnimi posamezniki.
