prijatelj za seks
Mene pa zanima, če je v tej deželi možno dobit prijatelja samo za seks? Nočem nobenih obveznosti, klicanja po telefonu, sporočil in ne vem česa vse. Imam družino, ki jo imam rada vendar s partnerjem se seksualno pač že zelo dolgo ne privlačiva zato tudi nimava spolnih odnosov imava pa se rada saj se poznava že skoraj pol življenja in tega načina življenja ne želiva zamenjat. Za njega sicer ne vem, če ima kakšno popestritev in me tudi ne zanima. Sama pa se nekako odločam, da pa bi imela nekoga za seks. Pravzaprav sem pred dvema letoma spoznala moškega, ki mi pač vizualno zelo ustreza po načinu pogovora in kretenj bi rekla, da sem tudi jaz njemu všečna. Se pa vikava in se v bistvu sploh ne poznava se pa nekajkrat na leto po naključju srečava. Kolikor sem pač slišala o njem se mi zdi takšen tip , ki ima rad ženske in jih tudi rad menjava. Torej bi mogoče bil lahko pravi kandidat za popestritev. V dilemi pa sem ali mu naj predlagam kakšno srečanje v dvoje, ker me je pa kar strah , da me tip zavrne pol pa še mojo ponudbo ščveka komu, ki ga tudi jaz poznam. Zanima me, če bi katera v bistvu človeku, ki ga v privat življenju ne pozna mu pa zaupa šla povedat, da si želi z njim samo seks in nič drugega?
Povem mojo izkušnjo.
Poročena že skoraj 32 let pa samo in zgolj poročena, brez otrok , v postelji že desetletje ničesar več, zato imam že 8 let prijatelja, ki poskrbi zame.
On meni seks, jaz njemu občasno, to je ob roj.dnevu, praznikih, malo večje darilo ali pa kar denar, recimo cca 200 eur. Pa sva oba zadovoljna in zadovoljena. Mož prakticira isto, ljubico ima že kakšnih 5 let, v tujini. A zakaj se ne ločiva? Ja zato, ker sva oba na visokih položajih, z ugledom in najino “družinsko ” življenje sodi v tak ugled.
Ponavadi pride do tega spontano. Sem sama imela podoben primer, do partnerja mi ni bilo več, sem pa na morju spoznala nekoga, ki mi je bil všeč. Po mesecu, dveh, se je oglasil pri meni z nekim izgovorom in takrat se je začelo. Med nama ni bilo nobenih obveznosti, ker sem bila jaz poročena, on pa ne, sem ga klicala, ko mi ja zapasalo. Veza je trajala slabih pet let. Ti ne rabiš nikogar prosit, to enostavno čutiš. Oči veliko povejo.
Ob tem se pojavlja nekaj dilem. Tvoja želja je povsem legalna, vendar jih boš morala več preizkusiti in jasno povedati svoje zahteve. Ker, če iščeš le sex, potem potrebuješ kvalitetnega ljubimca, ki bo mislil najprej na tvoje zadovoljstvo. V prvo ga ne boš našla.
Je pa to isto kot tiste, ki pri tridesetih sprašujejo, kje so dobri fantje. Tudi dobri ljubimci so v varnih rokah, skriti pred nepovabljenimi.
Za začetek predlagam moškega na klic.
No za njegove oči ne vem. Vem pa no vsaj mislim, da vem oziroma z moje strani med nama čutim telesno privlačnost. Menim, da če bi nekaj časa preživela skupaj bi itak spontano do tega prišlo. Pri meni je problem, da tega človeka, ki je seveda na visokem položaju ne videvam pogosto imam pa njegovo telefonsko številko in razmišljam o opciji, da bi ga poklicala in mu ponudila priliko, da se ga vlijema in sprostima. Menim, da sem mu všeč, ker se mi je vedno lepo smejal, me celo objel in kar sam načel pogovor z menoj. Nikoli pa ni predlagal srečanja ali pijače. Ve pa, da imam družino. Ne ve pa, da mi je všeč. Kaj naj naredim?
Mislim, da si pravi božji dar za marsikaterega (poročenega) tipa. Samo bodi izbirčna, predvsem se ne obesi na kakega zgonjenega, da ne boš fasala kakšne bolezni. Saj jih hitro prečitaš, kdo ima izkušnje na tem področju, kdo je pa še rahlo negoden.
Dobrega ljubimca se da z malo dobre volje tudi vzgojit (s čimer seveda nočem rečt, da nekaterim ni pomoči).
No ta tip zagotovo ni poročen! Zato se tudi zanimam za njega, ker ne želim poročenega moškega, ker bi se zagotovo zakompliciralo, če ne prej, ko bi njegova žena zvedela.Glede čustev pa je tako v njega nisem zaljubljena, ga pa spoštujem in cenim in to mi je dovolj. Ne bi pa mogla it v posteljo s popolnim tujcem na klic.Sem izbirčna, ker odkar sem se nekako odločila za ta korak je edini on trnutno tisti s katerim bi se v to zadevo spustila.
Poskusi, seveda.
Vendar pa je zelo velika verjetnost, da se boš vanj zaljubila. Verjemi, VSAKEMU se zgodi. Bolj ko se braniš, bolj se zapletaš in tvoja navidezno delujoča družinica, ki je sedaj dokaj varna in s katero je vse v najlepšem redu, se kmalu sesuje kot hišica iz kart.
Govorim iz lastnih izkušenj. Na začetku ni bilo ničesar, dokler mi ni v glavi naredil klik in sem ugotovila, da lahko preskočim tisto mejo (samo z mislimi). Potem se začnejo fantazije in sploh če ti začne tip to vračati…. si ga nasankal.
Midva imava že skoraj 3 leta razmerje; doma se pretvarjava, veva, da ne moreva stran od svojih, ker bi bilo za vse boleče. Tako trpiva samo midva. In verjemi: BOLI, če bi bila spet na začetku ne bi nikoli več ponovila.
Tega ne podpiram, da bo jasno! Ampak mislim, da si ljudje premalo upamo in da se preveč bojimo zavrnitve pri teh stvareh. Konec koncev – zakaj pa bi se počutili slabo, če nekdo ne želi biti z nami?! Pa kaj če meni nekdo reče npr. ta je zatreskana v mene – ja, ljudje smo si všečni in kaj potem?!
Drugače pa enostavno: napiši sms, ko veš, da je v službi. Veliko mislim nate in ne vem kaj naj naredim v zvezi s tem. Če si zelo drzna napiši tudi npr. Imaš kakšen dober predlog? Podpiši se z imenom, priimek pa naj bo le prva črka. Ali pa tako, da bo malo bolj jasno za koga gre.
Moja kolegica je tako dobila moškega. Sploh ni nič vedela o njem. Enostavno je dobila njegovo telefonsko številko in mu napisala sporočilo: Opazila sem te. Rada bi te spoznala. Če nisi vezan, sporoči, če se želiš srečati z mano. Evo. Ljubezen je bila tu, pred tem pa veliko vznemirjenja.
Sama sem poročena, visok položaj, mož enako. imava dva otroka. Ampak imam že 3 leta istega ljubimca. dobiva se dvakrat, do trikrat na teden za sex. Ta fant je sicer moj bivši fant, ki ga nikoli nisem uspela preboleti, ampak pač ni bil “material” za oženit. (Moji starši so želeli, da si najdem moškega mojega položaja) Drugače je fant zelo simpatičen, super izgleda, je večno samski, žurer in si danes ne predstavljam življenja brez njega in tistih nekaj urc na teden z njim, ki mi pomenijo vse. Po drugi strani pa si ga ne predstavljam kot mojega moža- ima najemniško stanovanje, avta nima, ker ima bicikel, adrenalinsko službo, ki jo BTW obožuje, neodgovoren, še vedno večni žurer… Medtem ko je mož pravnik, dobra plača, dober avto, skrben mož, vse bi naredil zame in za otroka. Z možem imava sicer reden sex, vendar mi nikoli ne naredi tistega, kar doživim z “ex boyam”. No baje da imamo ženske res rade bad boye!
Ko sem zamenjala delovno mesto, sem po nekaj dneh opazila sodelavca. Prijazno sva se pozdravljala na hodniku, in kmalu sem dobila občutek, da se srečanj z mano veseli bolj kot z drugimi. Sicer si tega sama nisem dovolila priznati, so pa sodelavke opazile to navdušenje, kar mi je dalo misliti, da se res nekaj dogaja…kar me je po eni strani veselilo, ker se je dogajalo tudi meni, po drugi strani pa sem vedela, da moram čim prej najti kakšno dovolj veliko negativno točko, ker padaaaaaaaaam…
Zbrala sem ves pogum (on je na položaju svetovalca direktorja, jaz precej nižje) in potem sem mu napisala sms: “Če imaš čas, te povabim na kavo.” Nisem se podpisala. Čez manj kot minuto je poklical mojo številko in rekel, da je dobil sms in da mora biti pomota. In sem rekla, da ni pomota, da ga res vabim na kavo. In sem mu povedala, kdo sem. In sva bila takoj zmenjena za kavo.
Tako že 3 leta in pol redno hodim njim na kavo, sodelujem z njim pri delu…razumeva se 100/uro. Pomeni mi vse na svetu, zaradi njega sem zavrnila premestitev na delovno mesto, ki sem si ga vedno želela…ampak potem bi odšla od njega. Ko bo odšel, se mi bo podrl svet…upam, da se mi bo uspelo potem čim prej pobrati.
Vse tole pa pišem zato, ker se mi je po vsem tem času danes izpolnila želja – med pogovorom se je razočarano sklonil proti mizi, ker kao nisem razumela njegovih “idej”, jaz pa sem stegnila roko in ga pobožala po njegovih mehkih laseh…mislim, da je bil totalno presenečen, me še ni nadrl, kaj si upam…jaz pa si želim še!…Ljubim ga!
vseeno se sliši grdoooooooooooooooooooooooooooo do moža ……………….[/quote]
Zakaj pa grdo do moža? Če ji po vseh letih zakona ni sposoben “narediti tistega”, kaže na to, da možu ni bilo dovolj pomembno, da je ona res dobro zadovoljena. Jaz sem vedno na zvestobo gledala črno-belo, zelo strogo. Zdaj po več letih zakona, ko mi mož enostavno ne da več tega, po čemer jaz hrepenim, sem pa malo spremenila mnenje. Ker mu tolikokrat povem, česa si želim, kako,…, pa je on še vedno bolj ali manj nezainteresiran res potrudit se zame, sem postala zelo žalostna. In če bo kdaj prilika, ki me bo mikala, nisem več prepričana, da bom igrala svetnico.
