Eh, to vreme!
Bil je ravno en tko žalosten dan kot danes…dež, oblaki…
„pejd, greva na trening“ mi reče Teja…“pa ne da se mi…in poleg vsega ne vem, kaj naj tam delam“ ji odgovorim…“hehe, gledaš prepotena moška telesa in men pomagaš, da me Peter končno opazi…drugače pa, saj veš, tud Aleš je tam“ …jaja, Aleš…pojma nimam, kaj ženske vidijo na njem, vedno jih je polno okrog njega (in ne samo okrog, tudi pod in na!)…nič posebnega, lepo razvit zahvaljujoč športu, simpatičen nasmeh ampak, ne vem no, zame nima tistega nečesa, zakar bi mu posvetila večjo pozornost…pod vso težo ženskega prepričevanja in obljub, da mi ne bo ostala dolžna izdavim „no, pa pejva“…priznam, da me šport zanima, da tud sama nisem čist neaktivna, pa vendar me je osupnil pogled na podivjana moška telesa, divje krike in predvsem na množico žensk, skladno razoprejenih na tribunah…“ma ej, pa saj je samo trening, kaj je šele na tekmi“ me prešine…z globokim vzdihom in ne ravno pozornost vzbujajočim nastopom sledim Teji na tribuno…in se pridružim množici žensk, ki pritajeno vzdihujejo in se neumno nasmihajo ob pogledu na svoje izbrance…
Medtem ko me Teja nekaj suva pod rebra v stilu glej ga…a ni srčkan…, sama še vedno dokaj trezno proučujem fenomen tega „paradiranja“ – moškega in ženskega!…
In glej ga vraga, po končanem treningu Teji končno njen Peter z glavo namigne naj počaka in prijateljica tudi…jaz…o sranje…
Stojiva pred telovadnico, zebe me v roke, šal imam tesno ovit okoli vratu, ko končno pride…ne pride, prideta!!!…“benti, zdaj bomo pa dva na dva al kaj“ me prešine…z nasmehom na obrazu stopita tesno pred naju in objame me vonj sveže stuširanega in odišavljenega moškega…počasi se s pogledom sprehodim po njegovem telesu (itak se je drugi kopal v pogledih moje prijateljice), opazim napeta stegna katera tesno objemajo kavbojke in jakno, ki na ramenih močno opominja na širokoplečnost njihovega lastnika…ki se pravkar zelo samozavestno smeji pred mano in me nagajivo ogleduje…huhhh, premik!!!…Teja in Peter se že po nekaj metrih stisneta v objem in prepletenih rok stopata pred nama…
„si uživala na treningu ?“slišim Aleša…“ma ja, seveda – kot še mnogo drugih“ nagajivo dodam…nasmehne se, poredno, dvignejo se mu samo kotički ust, očke se pa zasvetijo v temi…in začne govorit, še danes ne vem točno kaj, ampak čez nekaj trenutkov sva se pogovarjala kot največja prijatelja…“očitno nima samo mišic“ me prešine…
in še vedno stopava za parom pred nama…“kam gremo?“ me vpraša…“samo do Tejinega doma…danes spim pri njej, njeni starši pa niso ravno veseli, če zamujava“ …molče prikima…zebe me, šal tesneje ovijem okoli vratu, roke pa zarijem globoko v žepe…opazim njegov pogled ampak je moja gesta preočitna in mirno stopa ob meni…končno pridemo do hiše…mraz je, zebe me v ušesa, šal imam visoko na obrazu, v bistvu samo moje očke kukajo iz njega – ko se začneta Peter in Teja poljubljati…varno skrita v zavetju mogočne smreke…obstojiva, nekaj metrov za njima in zadrega trenutka postane zelo očitna…še danes ne vem kako in kaj, vendar v trenutku, ko sem pomislila, da poleg mene stoji THE Aleš se je obrnil proti meni, me navihano pogledal in rekel „kaj pa midva?“… o mater, ne rekel, preden je izgovoril do konca, sem bila tesno v njegovem objemu, s prosto roko mi je potegnil šal iz ustnic in me poljubil…no, od tega trenutka dalje brez sramu priznam, da me je zadelo, total in da po tem poljubu nikoli več nisem razmišljala, kaj ženske vidijo na njem…sladkost njegovih ustnic, prijeten vonj njegovega telesa in čvrsta roka, ki me je nežno gladila po hrbtu medtem ko je njegov jezik raziskoval moje ustnice – ja, vse to je povzročilo pravo migracijo občutkov v moji glavi …nezanimanje je zamenjala ljubezen….da o trebušnih težavah ne govorim…valjda so metuljčki imeli pravo veselico nekje v meni, tam, kjer me še danes tesnobno stisne, ko se spomnim vsega…prebudi me Tejin nasmeh in besede, da je čas da greva…
naslednjo soboto sem v diskoteki cvetela v njegovi družbi…vsi njegovi pogledi, nasmehi, dotiki so bili namenjeni meni in vsa treznost, ki me je zapustila ob prvem poljubu, je pronicala še globje nekam, kjer je nisem mogla ujeti….ko me prijel za roko in odločno popeljal proti svojemu domu, sem mu sledila brez sramu in nelagodja kot tudi od trenutka, ko me je začel slačiti…počasi in nežno, z veliko poljubi…njegovi prsti so se sprehajali po mojem telesu, moje telo jim je sledilo in se čutno naslajalo tem užitkom…poljubil je prav vsak košček mojega telesa in ko sem že vsa nestrpna in vročih oči zrla vanj, me je privzdignil in nasadil na mogočnega korenjaka…njegove roke so objele mojo rito in me strastno božale medtem ko je njegov ud, globoko v meni povzročal sladko bolečino…”sladka moja ljubica”…sem ga slišala nežno govorit…
ja, tista noč je bila nekaj izjemnega, še posebej zato, ker je bila prekratka in je, še vedno združena telesa, obsijala svetloba dneva…
Vam povem, kaj sem storila najprej, ko sem stopila iz njegove hiše? Za prvo drevo lulat!!! Jebat ga, starši so bili doma in prepogosta uporaba Wcja bi bila sumljiva…hehe…
Iz vsega lepega ni bilo nič konkretnega…samo še ena maratonska posteljna ponovitev (hehe, če sva pa oba bila nabita s kondicijo)…in občutek, da si je brez dovoljenja vzel del mene, tisti del, ki ga še danes občasno iščem…
Ampak vam povem, tale moj športnik je imel kondicije!!!!…mmmmmmmmm….
lp