Najdi forum

Splash Forum Starševski čvek zdravljica – himna

zdravljica – himna

Prijatlji! odrodile
so trte vince nam sladkó,
ki nam oživlja žile,
srce razjásni in oko,
ki utopi
vse skrbi,
v potrtih prsih up budi!
****************************

Spet trte so rodile,
prijatlji, vince nam sladkó,
ki nam oživlja žile,
srce razjásni in oko,
ki utopi
vse skrbi,
v potrtih prsih up budi!

Katera je original verzija. V berilu je druga napisana, na internetu pa najdem prvo.

Hvala

http://www.preseren.net/slo/3_poezije/13_zdravljica.asp

Res je, v berilu osnovnih šol je napisana druga verzija in otroci se je tako tudi učijo. Kaj pa zdaj? Mi kdo to pojasni? Ali opozorimo učitelje?

Za himno velja samo sedma kitica Zdravljice. Tako piše tudi v 5. členu ustave: Himna je sedma kitica pesmi Franceta Prešerna “Zdravljica”, na melodijo iz zborovske istoimenske skladbe skladatelja Stanka Premrla.

Glede verzije: ja, obstaja več različic, lahko je tudi Prešeren naredil različico in se je ohranila. Ni nujno, da gre le za kakšne uredniške popravke, in to še iz preteklosti, ne današnje popravke. Pri tako starih virih so lahko različice tudi pri drugih pesmih, vsi pa zatrjujejo svoj zaprmej prav. Ni nobene groze, če se pesem malenkostno razlikuje, pomembno je, da tisti, ki se uči to pesem oz. se uči o njej, dojame njeno bistvo.

Nataša Purkat, moderatorka foruma Al' prav se piše Lektor'ca | www.lektorica.si | [email protected] Prosim, uporabljajte iskalnik!

sem našel odgovor na to temo, malce pozno pa vendar…. mogoče komu pomaga

Miran Hladnik, Siol miran.hladnik na guest.arnes.si
Tor Jan 9 12:13:52 CET 2007

Re: Dilema o Zdravljici

Kadar avtorji napišejo več variant istega dela, moramo pri ponatiskovanju
med njimi izbirati. Urednik Janko Kos se je v Prešernovem Zbranem delu
odločil za princip zadnje roke in izbral tisto varianto Zdravljice, ki jo je
Prešeren zadnjo pripravil za tisk v Krajnski čbelici in Novicah leta 1848
(Prijatli! Odrodile / so trte) in je v javnosti manj znana kot tista, ki jo
je Prešeren pripravil za objavo v Poezijah dve leti prej (1846), vendar jo
je iz cenzurnih ozirov nazadnje izpustil (Spet terte so rodile, / perjatli!;
http://vedez.dzs.si/dslike/887/zdravljica.jpg).

“Pravilni” sta obe, saj se pesnik nobeni ni odrekel, njun soobstoj pa lahko
uporabimo v šoli za opozorilo na ustvarjalne in pravopisne dileme.
Vprašljiva pa ostaja Kosova uvrstitev popravljene variante Zdravljice v
knjigo Poezij v Zbranih delih slovenskih pesnikov in pisateljev. Če jo je že
hotel ponatisniti tam, potem bi pričakovali, da jo bo v prvotni obliki. Jaz
bi se na njegovem mestu odločil za objavo spremenjene Zdravljice zunaj
Poezij, nesojeno prvotno varianto, pripravljeno za Poezije, pa bi navedel v
opombah.

Ker je bila za slovensko himno
(http://www.uvi.gov.si/slo/slovenija/drzavni-simboli/himna/) določena 7.
kitica pesmi v prvotnem zapisu (Žive naj vsi narodi […] da koder sonce
hodi) in ne v spremenjeni varianti (Žive naj vsi narodi […] ko koder sonce
hodi), bi morda za šolsko in vsakdanjo, zlasti pa za praznično rabo veljalo
poseči po navajeni prvotni varianti pesmi. — miran

New Report

Close