fanatična tašča uničuje mene in hčerko
Življenje na vasi, pri mojem možu v isti hiši kot njegovi starši, hčerka je stara 7 let.
Že drugo leto poslušam hčerko kako jo tašča vsak dan, ponavadi že v zgodnjih jutranjih urah, mori z vprašanji: ali boš šla k veruku? ali bova zdajle eno zmolili?
No in sem trpela, kljub temu, da sem zagrizena ateistka, ji nisem nikoli nič rekla.
Mož je ena reva in ji nikoli nič ne reče, malo da je ne vika.
No po 6 mesecih, je tudi otroku dopizdilo in je rekla, da noče hoditi k veruku, še manj k maši.
Jaz upoštevam njeno željo, čeprav sem ji še ene parkrat rekla naj potrpi in gre.
Noče. Zame je stvar končana. No za taščo pa se teženje in vsiljevanje nadaljuje, še bolj aktivno. Celo tasta nagovarja naj z njo moli, vsak dan.
Temu sem naredila konec in totalno znorela, ker se mi zdi da so obsedeni in mi totalno grenijo življenje. Si predstavljate vsak dan otroka moriti z molitvijo?
Kdo je zdaj tukaj zmešan, jaz ali ona?
Prosim, ker res več ne vem????
Karkoli bom rekla ne bo pravilno, ker jaz teh problemov nimam.
Tašče cerkev ne zanima, mene in moža prav tako ne, edino mati jih je naučila nekaj molitvic in povest okrog Jezusovega rojstva in jaslic, ki jih tudi naredimo in se za božič tudi zberemo ob potici……….
Resnično pa ne bi prenesla če bi kdo posiljeval otroka z nečim česar noče. Pa naj bo to vera, hrana ali telovadne vaje.
Men se zdi prav, da razumeš svojo hčerko in da ji nekako stojiš ob strani. Prav nič nisi zmešana! Tašči pa povej, da si ti ateist, da je tvoja hčerka svoja oseba in da se bo že sama odločila ali bo hodila k verouku in maši.
Jaz sem sicer katolik, ker sem tko gor zrasla, imam vse cerkvene zakramente, verjetno so bili mal drugačni cajti, pa verjetno so tudi moji starši popustili stari mami kar se teh stvari tiče. Sam, ko sem šla k birmi mi je mami rekla, da mi ne bo treba v cerkev hodit če nočem in zame je bila zadeva zaključena.Imam hčer , ki ni bila pri krstu. Vedno sem rekla, se bo že sama odločila kaj si želi – zaenkrat še vedno ateist, pa ji čisto nič ne manjka.
jaz bi se na tvojem mestu konkretno pogovorila z možem!!
je možno, da bi tvoja hči celo rada hodila v cerkev, ampak ker ji tašča to tolko grozno vsiljuje jo je minilo… jasno!
poznam par takih primerov… ponavadi se pomenita starša med sabo, on govori tud s svojo mamo (tvojo taščo) in ona utihne (v večini no, ne vedno – je itak odvisno od človeka samega)… ampak pol ni kar vse lepo in prav… tašča noče več govorit z ženo svojga sina… jaz samo pravim kako je bilo (izkušnje znancev)!
uglavnem pomeni se z možem, drži se tega za kar si odločena – hči je oseba zase, sama lahko odloča v kaj bo verjela – če ne zdej pa čez nekej let… to ta čas pa naj ji nihče ničesar ne vsiljuje!!
lp
Ne razumem zakaj si že toliko časa v tej hiši, kjer so drugačnega nazora kot si ti? To ni pošteno od tebe in je edino prav, da se odselite. Starši tvojega moža so pač verni in jim je hudo, ker si ti “prevzgojila” njihovega sina, pa tudi za versko vzgojo vnukinje nimaš posluha, ker si pač ateistka. Iz verskega prepričanja moževih staršev se ni treba norčevat in se jezit nanje. Ti imaš pač svoje prepričanje oni pa svoje. Bodi strpna, kot se spodobi in si res čimprej poiščite svoje stanovanje. Ne staršev samo izkoriščati – če sprejemaš njihovo pomoč, stanovanje in najbrž poleg varstva še kaj, imajo menda vso pravico v svoji hiši živeti tako kot so vajeni. Če pa vnukinjo še moliti naučijo ji pa to zagotovo ne bo nič škodovalo, nasprotno! Sicer si pa že pred poroko vedela v kakšno hišo prihajaš.
Vprašala si, kdo je tukaj zdaj zmešan ti ali oni? Ko berem tvoj post se mi zdi, da si ti tista. Glede na živčnost, ki jo zganjaš.
da bo tako bi itak mogla vedet že prej in prej red naredit! no oz. bi ga moral tvoj mož…..
ne vem zakaj si otroka sploh dala k verouku, če ti ni do teh stvari. zdej se mali ne da več. in ti ji pustiš da se sama odloči. isto bo naredila z glasbeno šolo in vsakim krožkom ki si ga bo na začetku šolskega leta izbrala….
pa naj se sama odloči, ker pri 7 je pa res sposobna sprejemat odločitve, ki jih lahko obžaluješ celo življenje (pa ne mislim verouk). Kja pa ko bo rekla da ne gre v šolo? Se bo lahko sama odločila?
ma s kašnim tujim kurcem?
res bi lahko že prej vedela, da če je njegova familija verna bojo vnuke tako hotel vzgajat. če tega noče bi morala takoj naredit red. oz.da povem še enkrat:BI GA MORAL NJEN MOŽ.
po toči je zvoniti prepozno. zdej jim ostane samo da se odselijo.
pa ne mi pizdarit tle brez veze. resnica boli
Uf…dons sem pa ornk razpičkana, sem se odliočila, kljub temu da sem stvar prespala…nihče nima pravice silt in se vtikat v vzgojo MOJEGA otroka. Pa kaj če živim pod isto streho, sej so oni tut vedel, še preden sem se preselila, da sem ateistka. Se pravi, so se strinjal, da bomo živeli v eni “harmoniji”. No samo ta je bila navidezna, jaz naj se odpovem svojim načelom, oni se pa ne bodo njihovim…e malo morgen!
Vrata med stanovanji sem zaklenila in s tem onemogočila dostop v MOJE stanovanje, ki sva ga sama opremila in adaptirala. Tudi najemnino sem pripravljena plačat, samo naj se mi skinejo s k****.
Za tiste, ki zagovarjate molitev (janja in podobni moji tašči): Ja, nima ti kaj škodovat, dokler ni to po parkrat na dan, proti tvoji volji!
Najprej mora mož odrasti in se temu primerno vesti. Njegova družina (žena in otroci) so sedaj njegova primarna družina, šele nato starši. Torej mora priti do tega, da se bo boril za osnovno družino.
Potem pa, če se stvari ne normalizirajo, selitev.
Če mož ne odraste, tudi selitev ne bo kaj prida pomagala. Vsakodnevnega nažiranja res ne bo, ampak v globalu bo pa še vedno pozabljal na svojo osnovno družino.
Meni je podobno delala lastna stara mati, pa sem imela kar nekaj let vstrajnega prepričevanja, da nam končno da mir.
Otroci sploh nis o hoteli k njej, ker je vedno težila, da gospod župnik sprašuje kje sta, pa da se je ona zmenila, da ju je vzel k verouku in podobno.
No par let smo ne govorili, pa ko je s tem začela sem vstala in šla—-
Mislim, da jih na stare leta zagrabi ena pokora za vse grehe pol pa ne vedo koga bi v cerkev s sabo vlekli.
Saj kar se mene tiče gre lahko vsak sam po svoji volji, ne pa drugih posiljevat.
Mogoče jaz mislim, da bi bilo za nekoga dobro, da gre na vrh Kilimandžara, pa ne silim cel svet z njim-pa tudi človek naredi obračun sam s sabo.
Tvoja razmisljanja so sicer utemeljena in po mojem mnenju naravnana dokaj v pravilno smer. Lahko bi rekel pravzaprav, da se s teboj strinjam.
Odnos, s katerim jih prikazujes in interpretiras pa kaze na to, da bi te tasca ze davno morala zabrisat iz svoje hise. In s tem nima nobene veze ne cerkev, ne molitev, ne moz in se najmanj otrok.
Ocka
ma če sprejmeš pomoč kogarkoli to še ne pomeni da moraš živeti po njihovih načelih ti si tiste vrste ženska, ki se pač podredi vsemu in vsakomur zaradi ljubega miru bi pustila očitno tudi maltretiranje otroka…niso vse take…pa hvalabogu zato…jest sem verna ampak nikol nebi dopustila da bi moje otroke kdo silil v nekaj kar sami nočejo sploh pa če to ni življenskega pomena…karse pa verske vzgoje tiče je pa to domena staršev ne tašč in tastev.
lp
