Temno črni humor
Kaj, za vas smešnega, ste v zadnjem času doživeli, slišali ali izrekli, pa je bil tako črni humor, da ste se še sami zgrozili, da se ob tem zabavate, vseeno pa vam je bilo smešno?
Vidim namreč, da imamo sploh glede črnega humorja zelo zelo različni okus, mene sede vse do temno črnega, pravzaprav nam vsem doma, nekaterim pa se že mila oblika tega zdi neokusna. Zato moje vprašanje.
A veš enkrat sem srečal eno gospo, ki se je komaj premikala s hoduljo (al kako se že reče tisti zadevi, ki jo pred sabo prestavljaš). In potem greva skupaj čez cesto pa me vpraša, če ji lahko pomagam. “Seveda”, sem rekel, “vam bom jaz tole nesel” Pa sem ji izmaknil tisto hoduljo. Ona pa pade, pa se ubije, hahaha!
Jaz se pa takim ljudem, kot si ti, čudim. Nekaj takih poznam in si ne predstavljam, kako se počutite, ko vam ni nič smešno. Jaz bi brez smeha umrla, saj skoraj ni dneva, da se ne bi nasmejala kakšni smešni stvari, pa naj bo to vic ali kar en dogodek, komentar, karkoli… Danes sem se nasmejala, ko je eden rekel, da je kupil steklo za šipo. :))))))
Še najraje pa se sama pošalim na svoj račun, bodisi zaradi svojega videza, neznanja, nerodnosti ali česa drugega. Če se v celem dnevu ne spomnim ali ne slišim nič smešnega, moram imeti zelo zelo slab dan, da humor ne pride do mene.
Jaz se pa takim ljudem, kot si ti, čudim. Nekaj takih poznam in si ne predstavljam, kako se počutite, ko vam ni nič smešno. Jaz bi brez smeha umrla, saj skoraj ni dneva, da se ne bi nasmejala kakšni smešni stvari, pa naj bo to vic ali kar en dogodek, komentar, karkoli… Danes sem se nasmejala, ko je eden rekel, da je kupil steklo za šipo. :))))))
Še najraje pa se sama pošalim na svoj račun, bodisi zaradi svojega videza, neznanja, nerodnosti ali česa drugega. Če se v celem dnevu ne spomnim ali ne slišim nič smešnega, moram imeti zelo zelo slab dan, da humor ne pride do mene.[/quote]
Jaz isto! Ni dneca, da se ne bi večkrat nasmejala, da ostanem brez sape. Sodelavki pa vedno solze lijejo, ko se od srca smeji. In to doziviva vsaki dan ppo večkrat.
Potem pa se še doma večkratnasmejim res od srca.moja najstnika take streljata, da mi ni jasno, od kod jih jemljeta.
Včasih se samo spomnim kake situacijske komike in se glasno smejim, še v postelji tik pred spanjem.
Dan brez smeha bi bil zame izgubljeni dan.