Ali imam pravico zavrniti dojenje?
Sem drugič noseča. In nočem niti poskusiti dojit…pri prvem ni steklo, ni in ni šlo…in sem zaradi tega padla v depresijo, se optoževala in vse mogoče – pa tudi okolica me je obtoževala, da se nisem dovolj potrudila. Otroček je normalno zrastel na adaptiranem mleku.
Ali lahko dojenje že v porodnišnici zavrnem dojenje? Ali imam to pravico?
jaz tudi nisem v 2. hotla dojit preprosto ne maram dojenja, ne steče in ne gre! pa iskreno mi je blo kar nerodno rečt da ne bom, pa sem na silo! ampak tamal je bil 3 dan lačen pa sem kra prosila za adaptirano ker mi niti v 2. ni steklo. na poti iz porodnišnice mi je mož ustavil v lekarni in sem kupila novalak. ne maram dojenja.
Meni je pediatrinja rekla, da je dojenje pomembno prvi mesec, sploh mlezivo, to pa otrok dobi, če ga po porodu vsaj malo pristaviš. Tako se mu zgradi imunski sistem. Pri meni je bila obakrat velika kalvarija, hiranje dojenčka, vztrajanje osebna pri dojenju, umetno hranjenje pri obeh. Nekateri si enostavno ne dajo dopovedat, da če ni mleka, ga ni. Nobeno pogostejše pristavljanje, nobeno butanje z glavo ob steno ne pomaga. Oba zrasla na adaptiranem mleku, sta že najstnika.
Če ti ni, pač povej osebju, čeprav bi jaz nekaj časa vseeno pristavljala, čeprav bo treba dodajati. Jaz sem imela dojke kot kamen, mi je prav pasalo, da sta bila pristavljena. Dobila vročino … Ah, nič kaj prijetno.
Jaz pred leti drugega otroka tudi nisem dojila, ampak je bil razlog tega moja težava s ščitnico in jemanje tablet. Otroka sem iz vsega začetka hranila z mlekom (takrat je bilo najboljše Aptamil z milupanom-baje, da ima eno snov za možgane:) tako mi je bilo rečeno, ne vem pa, če to mleko še obstaja) in nikoli nobenih problemov, ker nisem dojila. Otrok zdrav, pameten 🙂
Saj s svojim telesom prosto razpolagaš. Seveda imaš pravico dojenje zavrniti. O ostalem ne bi razpravljala. Vsekakor je materino mleko najboljša hrana za dojenčka. Nobeno umetno mleko ne vsebuje še kako potrebnih za otroka protiteles, ki so zelo pomembna za njegov imunski sistem. Vse ostalo o IQ pa še čem pa je bla, bla, bla…. Tukaj so bolj geni.
Tudi pri moji, ki niti en dan ni bila dojena, nobenih problemov nikoli. Pa je sedaj stara že 21 let. Teža normalna (za mene še presuha), diabetesa nikoli ni imela, nič, nobenih zdravstvenih težav, tudi na fax zdaj hodi, do sedaj v šoli vedno med boljšimi.
Zato se ne morem strinjat s takimi “študijami”.
[hr]
Ja, ja, obstaja pa veliko nedojenih otrok, ki jim nič ne manjka, jih poznam kar nekaj. Pač, dojenje ne funkcionira pri vseh mamah, to je čisto fiziološko, kar pomeni, da nismo vse ženske narejene za dojenje. Sama sem imela takšne hude težave in matranja, da če bi imela še 3. otroka, bi vse ki bi mi težili, skupaj z zdravniki in sestrami, poslala nekam in ne bi sploh dojila!
Poznam tudi ženske, ki so se grozno matrale, da bi dojile in vsi pametni, takšni kot ti, so jim zbujali slabo vest in so imele travme za celo življenje, ker dojenje ni steklo!!
Glej, moj nasvet je, da poskusiš. Potrpi tistih nekaj dni, potem boš pa videla. Lahko je drugič drugače, nikoli ne veš.
Tudi jaz sem imela prvič hude probleme, drugič je bilo malo boljše, nikoli pa OK, sem pa nekako dojila ona 1 leto, z dodatki. Se pa spomem ene mame, ki je bila skupaj z mano v sobi. Jaz mleka nič, ona, samo da je dete zajokalo ali pa je parkat potegnil, pa je bila cela mokra, za preoblečt. Tako je bilo vsakič, vse setre so jo hodile gledat.
Niti nisem bila fouš, jo ji zize tako enormno zrasle, sem si. mislila,le kaj bo z njimi, bo nehala dojiti.:))
Seveda imaš pravico odkloniti dojenje.
In ko te bo otrok vprašal, zakaj ga nisi dojila, bodi toliko pravična in mu povej po pravici, da nisi hotela, da ti ni bilo do tega, da ti ni bilo pomembno, da se nisi želela potrudit, da si ga raje dala na flašo, da si imela mir, da…
Vsekakor pa gre za tvojega otroka. In če je tebi vseeno za njega, potem…
Ne!!!! Ker naša družba ne dovoljuje, da se sama odločiš! Ker ti vzbujajo slabo vest od rojstva dalje. Ker te na vsakem pregledu vprašajo ali še dojiš oz. kako dolgo si dojila! itd.
Potem si na koncu vsa zafrustrirana in zamorjena, kaj si storila narobe, da ravno tebi ne gre. In vsa okolica to zadevo še potencira, tako da si še bolj depresivna in se počutiš kot tazaden d….
Tudi jaz sem se zelo matrala, pa ni šlo. Imela sem strašne mastitise, pa je šlo še na slabše… Dete je sedaj že najstnica, normalno prehranjena in z zoisovo štipendijo. Tako da ni vse tako hudo, kot bi nekateri radi prikazali!!!!
ma daj nehaj
lani sem rodila, nisem imela mleka, od prvega dne dalje je bila pupika na adaptiranem mleku. sestre v bolnici so ji ga same dale, ko so videle, da iz mojih prsi ni nič. pa me je vlekla do krvi.
ja, na prvem sistematskem so me vprašali, ali dojim. sem rekla, da ne, so si zapisali in to je bilo to
jaz nisem imela nobene slabe vesti ob tem, če me je kdo vprašal, ali dojim. slabo vest si si sama nabijala.
Imaš pravico, pa ne zavrnit dojenje, ampak odločit o tem TI, kako boš hranila TVOJEGA otroka. Najbolje, če si res tako fiksno odločena, da to poveš že kar v porodni sobi in potem takoj ob sprejemu na oddelek, ker sicer te zna hormonski padec čustveno preveč obremenit in bo težje, bodo solze, bo marsikaj. Meni kar slabo rata, ko se spomnim, kako so me psihirali po prvem porodu in sem zaradi pritiska padla v depresijo. Drugič sem rodila dvojčke, jasno da spet nič mleka (kot prvič in kasneje so potrdili, da imam zakrnele mlečne žleze) in pričakovali, da bom ob na zahtevo najprej hranila po flaški, potem še dojila, kar je pomenilo ne le 0 minut razmika med hranjenjem obeh, ampaka sem šla celo v minus … in sem že začela čustveno zapadat v grozno deprimirajoče in samoobtožujoče stanje. K sreči me je prišla obiskat prijateljica, me videla, kakšna sem in me dobesedno pred njo “prisilila”, da sem zahtevala zgolj flaško. Hvaležna sem ji še danes (pa je sama ultra plus dojilja …). Potem pa se je začelo (kar je po moje skoraj za tožit), delegacija, eden za drugim, teži, grozit, manipulirat. Da jih ni sram.
ma daj nehaj
lani sem rodila, nisem imela mleka, od prvega dne dalje je bila pupika na adaptiranem mleku. sestre v bolnici so ji ga same dale, ko so videle, da iz mojih prsi ni nič. pa me je vlekla do krvi.
ja, na prvem sistematskem so me vprašali, ali dojim. sem rekla, da ne, so si zapisali in to je bilo to
jaz nisem imela nobene slabe vesti ob tem, če me je kdo vprašal, ali dojim. slabo vest si si sama nabijala.[/quote]
Pa kako lahko ti veš, kako sem se jaz počutila, pa kaj so meni govorile sestre in okolica? A si čarovnica, pa obvladaš to področje? Jaz sem samo napisala, kakšen je bil moj občutek, mogoče je tvoj drugačen? Še sreča, da smo ljudje tako različni, a ne?