Tole moram deliti z vami
Tole veselje moram deliti z vami: namreč, po devetih mesecih ‘matranja’ in zoprnih ginekoloških težavah, sta se včeraj končno pokazali dve črtici. Do konca in nazaj sem srečna!
Bi lahko možu dala lepše darilo za rojstni dan, kot dve črtici na testu? Ne, ne bi.
Z mojim nickom pa se podpišem drugič, ko bom ziher, da je vse v redu.
joj, to je pa res lepo… to so najlepši trenutki za spomine. mene otroci večkrat sprašujejo in potem jim moram dooolgo razlagati, kako je bilo, ko sem izvedela, das em noseča, kako je bilo, ko sem šla rodit…nepozabni trenutki!
iskreno čestitam, pa ne pusti nas predolgo v negotovosti, kdo si, prav?
srečno in lepo nosečnost ti želim, pa enega (al pa dva) krasnega zdravega dojenčka. TO JE SREČA! metka 😉
Hvala punce! Prav fino mi je deliti tako novico z vami in čeprav je še čisto prezgodaj, bi najraje stresla svojo srečo povsod naokrog. Kdo sem, vam povem čez kak mesec, mesec in pol, tam okoli 8. do 10. tedna ko bom dala skozi prvi pregled in ko že itak ne bi več mogla tega zadržati zase. Tudi za prvi UZ sem še čisto prezgodnja v začetku petega tedna. Zdaj z možem in sinom odhajamo še na naš glavni dopust za dva tedna in tačas bom pestovala svojo srečo in razmišljala o tem, da je in bo vse v redu.
Izračunala sem tudi rok – 1. maj naslednje leto. Očitno bom kljub prazniku delala. Bom vsaj enkrat imela plačane nadure, z največjim zakladom sveta.
medika,
tudi jaz sem si vedno (ko mi je kdo kaj rekel in sem že obupano govorila da lahko pa da nič ne bo) mislila, lahko je reči, ‘SAJ BO’. Ko si otroka noro želiš, pa ga ni, so to prazne besede, misliš si ‘ti kar govori, itak ne veš kako mi je’. Ampak res je delovalo ‘saj bo’, ker je. Po devetih mesecih klomifena, ko mi ga noben normalen zdravnik ne bi več napisal, sama pa sem imela še stare zaloge, je bil trud vreden. Moram pa priznati, da sem v zadnjem ciklusu vse skupaj jemala že z rezevo, podzavestno sem se prepričevala, da itak ne bo nič, košta me pa nič vzeti tabletke, še zadnjo zalogo. In morda je tudi psiha naredila svoje, ker sem se že kar prepričala, da me itak verjetno čaka umetna oploditev in pa še vse sorte mučenje prej. Naj se sliši še tako oguljeno medika, a SAJ BO!
In še ena fora se je zgodila – moja najboljša kolegica, ki se včasih, a zelo redko oglasi na ta forum, ima rok pet tednov pred mano. Dvojno sem vesela, res!
Lepo se imejte!