čistoča mladinske sobe
Iz čisto zdravje-varstvenih razlogov sem vztrajala, da enkrat tedensko pospravita (cunje, šalce od kakava,
smeti kar tako) in posesata sobi. Ostale dni v tednu sta imela pred mano mir.
Vsi srečni.
(Je pa tako, da imajo eni čut za red prirojen, drugi pa ne. Drugače se ne da razlagati, da ima eden od
sorojencev vse u piko zloženo pa barvah in velikosti, drugi ima pa atomsko bombo)
Kdaj se pa postelje kaj prezračijo, če takoj, ko vstanejo, še tople zagrnejo nazaj?[/quote]
Kdo pa pravi da jo “zagrnejo nazaj”????
Lepo se rjuha nategne,napne in lepo spodvije, vzglavnik lepo zrahlja, pod vzglavnik sodi zložena pižama (in ne zvita u culo), kovter pa se lepo zloži k nogam, al pa na pol ležišča….kakorkoli, samo da je zloženo.
Če ima otrok svojo sobo, naj si jo sam rihta. Tako se precej poceni in neboleče nauči nositi posledice svojih (ne)dejanj. Če so štumfi pod posteljo in ne v košu, jih bo pač sam(a) pral(a), ko bo zmanjkalo čistih. Če je nekam izginil zvezek ravno v trenutku, ko bi se bilo treba učit in ni časa za pospravljat, jbg, bo treba pač najprej pospravit, potem se učit in na koncu preskočit kako drugo dejavnost.
Če pa otrokom stalno dihamo za vrat, se kvečjemu naučijo, da je treba pospravljati zaradi nekoga drugega. To pa ni ravno neka popotnica za v odraslo življenje.
Od njuneha 9-ega, 10-egs leta dalje se njunih sob ne dotikam, tudi opozarjati sem nehala. Sina le občasno spomnim, naj preobleče posteljnino.
Ponavadi enkrat tedensko, najmanj pa enkrat na 14 dni pospravita brezhibno, pobrišeta prah, posesata, preoblečeta posteljo. Ker ju začne motiti.
Ko začne motiti mene – in to je vedno nekaj dni prej kot njiju – zaprem vrata njune sobe, enemu ali drugemu. In me nič več ne moti. 🙂
Če se spomnim svojih mladih dni, me je kar groza, če bodo moji mulci tudi taki. takrat nisem pospravljala iz protesta, neke vrste mali upor. In ko je mati vsa besna zmetala vse iz omare ali pisalne mize so ji čez nekaj dni čudežno pocrkale rože, se je posušil grmiček, ali je stroj pobarval perilo.
Trenutno so moji še premajhni, da bi jim (preveč) morila s pospravljanjem
Vse cunje po stolih, na mizi polno zvezkov, listkov, na nočni omarici gora knjig, da se omarice sploh ni videlo, pa še in še in še. Če je mama slučajno odprla okno, pa je odpihnilo kak listek z mize ali pa je pobrala kaj za prat, sem skočila v luft, ker sem točno za vsako stvar vedela, kje je in sem sredi noči v temi lahko našla stvar v sekundi. Pač takle kaos je bil moj red.
Sin ima nekaj nastlano po mizi, a ni hudo, sem in tja kaj na omarici, pa spet ne gre za to, da ne bi bil redoljuben, le neorganiziran je in ne ve, kam naj postavi stvari, mu moram risat. Vidim pa, da je bolj redoljuben tip, da mu paše, da ima vsaka stvar svoje mesto. Umazane posode ali smeti nima v sobi, umazano perilo je vsak večer v košu, posteljnino si redno menja, še prah pobriše, ko se ga nabere, edino sesalec mu je tuj, pa jaz posesam sobo, ker mi gre na živce, ko potem prah iz sobe raznaša po stanovanju. In ne, ne odnašam mu riti, ampak če posesam že ostali 75m2, bom pa še njegovih 12.
zdaj ima 15
od nekje 12 leta, je hotel, da se vse kocke avtočki medvedki, vse igrače, dajo v škatle in na dile..
zakaj že, ga vprašam…zato, ker nisem glup, da bom vse to vsaka dva tedna premikal in brisal prah,.
in naš mulo ima res prazno sobo
samo eno poličko sem rekla, da ja mora met neki gor , ajde naj mi bo
ima samo..postlo, mizo, omaro
noče tepiha ne slike, nič, nič
ker on se ni rodil zato, da bo pospravljal in tud zato ne, da mu bom jz težila…eko tkole mi je rekel
A čist zares? Jaz sem stara 21 in si ne predstavljam, da bi mami pospravljala mojo sobo.
Vsako soboto jaz pospravim possesam celo bajto.
Mislm halooo, poslte vaše hčerke mal k nam, bosta ven letele prvi teden pomoje. Pa ni noben izgovor ne vem, ja sta na faksu, ful mata dela…japajade…..Ohhh ni cudn da gre vse v k….rac