NeDELO – Interniranke ne bodo pozabile nikoli
Je naslov članka, v NeDELU 17. septembra 2006, na strani 3, ki ga je zapisal BORIS ŠULIGOJ, ob 15. tradiocinalnem srečanju internirank v Portorožu.
Tudi jaz tega ne bom nikoli pozabila, saj sta bila v taborišču tudi moja starša in starejša sestra. tudi jaz sem se dvakrat udeležila srečanja s kolegico, ki jo žal ni več. V mojem spominu, pa še vedno živi.
Tudi na TV so poročali o srečanju, že v soboto in prikazali posnetke.
Včasih, sem kakšen tak članek iz časopisov napisala na forumu, Ah to življenje. Danes pa ga bom kar tukaj.
Komur članek ni všeč, prosim, naj ga preskoči, BREZ PRIPOMB, ZATO SEM ODPRLA NOVO TEMO.
Zapisujem, ga pa zato, ker je v njem napisano, veliko podatkov o številu internirancev, ki marsikaterim ni znano.
===============================
INTERNIRANKE NE BODO POZABILE NIKOLI
Portorož – Več kot sto nekdanjih zapornic, internirank in ukradenih otrok, ki so se zbrali na 15. tradicionalnem srečanju v Portorožu, je obudilo spomine na najtežje dni svojega življenja in na to, kako jim je ljubezen pomagala, da so preživeli.
V štirih vojnih letih je umrlo kar 90 tisoč Slovencev. Okupatorji in izdajalci so jih v zapore, kontracijska taborišča in izgnanstvo poslali čez 130 tosoč. V nemških taboriščih jih je bilo 21.234, od katerih se jih 9.863 ni vrnilo.
Še posebno aktivne so članice odbora Ravensbrtick- Auschwitz iz Zveze združenj borcev in udeležencev NOB Slovenije, ki na svoja portoroška srečanja vabijo tudi interniranke številnih drugih taborišč. Interniranke je pozdravil Bogdan Osolnik, član sveta ZZB NOB, ki je govoril o pomenu priključitve Primorske za današnjo samostojno Slovenijo.
Na koncu je opozoril na številne žaljive nastope proti nekdanjim borcem, vendar izrazil zadovoljstvo, ker se vse več ljudi zavzema za ohranjanje vrednot NOB.
“V našo organizacijo se vpisujejo tudi novi člani in mnogi se sprašujejo, kako naj se imenujejo: zagovorniki, prijatelji NOB? Jaz pravim, naj se imenujejo borci. Kdor se danes zavzema za tradicijo NOB, je borec proti potvarjanju zgodovine!” je dejal Osolnik in bil deležen burnega aplavza nekdanjih internirank. Sonja Vrščaj, predsednica odbora Auschwitz, je povedala, da je bilo v Auschwitz interniranih 2200 Slovenk, vrnilo se jih je 1600. Podobna števlka velja za Ravensbrück. Tistih iz Auschwitza je živih še 80, iz Ravensbrücka pa 200 in 300. Preživele so tudi zato, ker so si tako zelo pomagale in solidarno delile vse.
==============================
To je bilo hudo in žalostno trplenje internirancev. Moja mama je velikokrat dejala, tudi če bi vedela, da bi to kalvarijo preživela, ne bi šla še enkrat, skozi to trplenje.
To je del naše zgodovine, da se kaj takega ne bi nikdar več ponovilo.
Draga prababi,
upam, da se taki časi ne bodo nikoli več ponovili. Čeprav se tudi dandanes to dogaja po svetu (Bosna, Darfur…) in žal se te stvari tudi dobro prikrivajo, oziroma človek dobi občutek, da se to ne tiče zahodnega razvitega sveta.
Lani mi je umrl stric, najdražja oseba, ki je preživel internacije, deportacije, zapore med II. sv. vojno….. In dokler bom jaz živa, bodo njegovi spomini tudi moji.
Prababi, moja mama je bila internirana v taborišče v Nemčijo in me stisne vsakič, ko mi pripoveduje zgodbe iz tam.
In po vsem tem, ko so se vrnili domov, polni garij, uši, umazani, lačni, …. (bilo je junija ali julija), so videli, da jih doma čaka en velik nič, saj nobena njiva ni bila obdelana, ni bilo nobene živine,… in jedli so gnile češnje, ker so bili tako lačni.
In res je, tega ne smemo pozabiti, še manj pa ponoviti.
Bilo je hudo, toda živeli ste pač v tistih časih, ko je bilo še komu hudo, pa zato niso imeli nobenih ugodnosti, kot jih je imel marsikdo, ki je bil (ne vedno po svoji zaslugi) na pravi strani. Pa tudi ti ne bodo nikoli pozabili, seveda samo tisti, ki jim je uspelo vsaj to, da so ušli povojni moriji.
Draga,
še kako razumem tvojo mami, tudi jaz sem svojo sestro komaj prepoznala, če ne bi imela na sebi svojega plašča, jo tudi ne bi, ker je bila tako spremenjena. Kar gledali sva se, če sva res pravi. in se končno v solzah objeli. Oče se je vrnil malo pred njo, nekje je dobil eno kolo in nas otroke poiskal, bili smo trije, vsak na drugem koncu. Sestra, pa je pešačila 20 km, da nas je našla, saj ljudje sploh niso vedeli kje smo. Poizvedovala je in nas našla. Mama, pa se je vrnila šele 22. julija, zelo pozno. mislili smo, da jo ne bomo nikloli več videli. Zelo zelo je bila spremenjena, ni besed, da bi opisovala.
Hiša, ki je bila stara 10 let, so pa italijani porušili, leta 1942. Kam nismo imeli iti. Jaz sem bila še naprej dekla, brata pa pastirja, hlapca itd. Še veliko ti bi lahko napisala.
To so nepozabni dogodki. Nalov v NeDELU je kar pravi. Interniranke, tega ne bodo pozabile, NIKOLI!!!!
Hvala Ti in lep pozdrav.
PRABABI
Marinas,
res, da se vsaj ne bi kaj takega več ponovilo. Vsemogoče se dogaja po svetu. Verjemi, da tudi gledati ne morem po TV, ki prikazujejo tiste uboge otroke in mamice, lačni so, pa jim mamice nimajo kaj dati. Žalostno, žalostno. Tudi nas se tiče to uboštvo. Lahko pa vidiš, kdor se zavzema za pomoč, mu rečejo, da je ……. in vse nemogoče, ne lepo. Kaj vse se je pisalo in govorilo o Križnarju.
Če si imela strica, ki je vse to doživljal, vam je verjetno marsikaj povedal. Naj ti bodoi njegovi spomini, tudi Tvoji.
Veš, tega jaz res ne morem pozabiti, preveč je bilo hudo. Bila sem otrok, ki še pa še potrebuje mamico, pa je ni bilo, nobenega, da bi se mu potožila, stisnila in dobila kanček ljubezni. Ja, bila sem otrok BANDITA, vedno ponižana, pa še skrivati sem se morala, da me ni videl kakšen domačin iz mojega kraja.
Tudi Tebi hvala in lepo se imej.
LP PRABABI
Ariadne,
joj joj, koliko takih je bilo, veliko veliko, ki so umrli tik pred koncem vojne. Že veselili so se, kako bodo odšli domov, pa niso doma nikdar več videli, niti domačih. Koliko so jih skurili v plinskih celicah, veliko veliko. To se ne sme pozabiti!
Nekateri se trudijo, da bi se pozabilo. Upam, da se to ne bo zgodilo NIKOLI.
Veš, sem poznala enega domačina, bil je štiri leta v gozdu, na pragu SVOBODE je padel v Vetrinju. Nemci so takoj, po podpisu kapitulacije odložili orožje, domobranci, pa so še kar streljali, padel je pod njihovimi streli. Iz prve roke vem za ta dogodek, povedal mi je eden od tistih, ki je bil tam, ki jih je moral s konji peljati, ko so bežali, pred osvoboditelji. S konji in vozom, se je vrnil po treh tednih. Tudi eno dekle iz kmetije, je šla s konji, poznala sem jo, da jih je vozila, vse življenje ima posledice.
LP PRABABI
Nekdo,
verjamem, da Te stisne vsakič, ko poslušaš mamino zgodbo. Mene tudi stiska že vse življenje, kadar se pogovarjamo o tem. Moja mama nam je veliko povedala kako je bilo v TABORIŠČU, marsikaj, pa je zadržala zase, saj smo se ji otroci smilili, ko smo ostali sami pri drugih ljudeh, brez ljubezni, brez strerehe, brez topline, take, ki so jo deležni naši otroci sedaj.
Ko so se vrnili iz taborišča, niso imeli NIČ, res je bilo tako, kot si napisal.
Moj mlajši brat, je bil star malo čez 9 let, spal je v hllevu, pri živini, prav tako starejši, star star 15 let. Če pomislim, 9 let, kje še sedaj spi tako mlad otrok v hlevu pri živini???? Katera mamica, bi dala danes tako majhnega otroka, da bi spal v hlevu pri živini, verjetno nobena. Žal, mojih bratov že zdavnaj ni več med živimi, spomin, na vse, ki so odšli, pa še živi.
Res, naj se podobno, na SLOVENSKI zemlji, nikoli več ne dogodi.
Naj se nikoli več ne dogoti, da bi brat, brata izdal, sosed soseda.
Okupator ni nobenega poznal, kdo s kom simpatizira, tudi o tem je bilo govora na srečanju. Italijanski oficir, je internirankam dejal, izdali so vas sosedje.
Kar se je zgodilo Slovencem, se ne sme pozabiti.
LP PRABABI
mik,
1.
vidim, da znaš površno brati. Si spregledal stavek, ki sem ga napisala in se glasi:
Komur članek ni všeš, naj ga preskoči BREZ PRIPOMB.
Skrunil si trplenje TABORIŠČNIC IN TABORIŠČNIKOV, ki so trpeli v taboriščih zaradi takih, tebi, podobnih ljudi.
Pojdi še na TV in v druge časopisne hiše, ki so tudi pisali in poročali o tem srečanju. Poišči odgovornega urednika, ali kakšnega novinarja in jim povej ali napiši, kar si si drznil napisati tukaj.
2.
Po tvoje: bilo je hudo, toda živeli ste pač v tistih časih.
A, tako, ker smo živeli v tistih časih, se nas je med vojno lahko kar izdajalo in pošiljalo v taborišča in v plinske celice, ane??? Kje je tvoja pamet?????? Ni kaj, spadaš pač, v vrste medvojnih izdajalcev, ki so služili okupatorju , lahom in švabom, ja, pa RKC, je pomagala, s škofom Rožmanom na čelu.
Oglej si sliko, škofa dr. Gregorija Rožmana v družbi z domobranskimi oficirji. Drugi desno od škofa sedi zloglasni Franc Frakelj – Peter Skalar.
Franc Frakelj se je dobro zavedal svoje morilske misije, zato je spretno skrival svojo identiteto, marsikateri Barjan se ga je bal. So mi še zelo znani tisti časi.
Pojdi v knjižnico, sposodi si knjigo “PO SLEDOVIH ČRNE ROKE”, Avtor: Jože Vidic, knjiga, je posvečena žrtvam črne roke. Slika je na strani 419, pa še veliko slik je v njej in opisanih veliko groznih dogodkov črnorokcev. Tudi mlajša generacija, bi si to knjigo lahko prebrala, saj mladina sedaj malo ve, kaj se je dogajalo, med vojno, sedaj pišete samo, kaj se je dogajalo po vojni.
3.
Tvoji, so pač bili na napačni strani, niso mislili s svojo glavo, ampak, pamet jim je bila dana, pa jo niso uporabili, bi jo pa lahko.
Pišeš: Bilo je še komu hudo, pa zato niso imeli nobenih ugodnosti, kot jih je imel marsikdo, ki je bil na pravi strani.
mik, jaz in še marsikdo, ni imel nobenih ugodnosti, odnesli smo celo glavo in šli v obnovo domovine, ki je bila porušena, ZARADI KOGA???????
Nihče ne bo pozabil grozot, ki so so zgodile, med in po vojni. Eni in drugi imajo spomine. Z razliko, da so bili eni na pravi strani, drugi na napačni, izdajalski.
Bog vse vidi in vse ve, greh se delati ne sme. Bog dobro plačuje in hudo kaznuje. Tega se takrat tvoji privrženci, niso zavedali.
4.
Če bi zmagali lahi in švabi, samostojne Slovenije ne bi bilo.
Tudi ti, ne bi tukaj sedaj slovensko čvekal.
Ej, ti mik, kdo te je najel, da si tako agilen?? Tam na Političnem čveku, sem te zasledila. Šla sem pogledat, ko je Primož vabil, če bomo kaj sodelovali.
Ugotovila sem, da si res zelo pameten, poskusi s kakšnim županskim kandidatom, pojdi v borbo za županski stolček, mogoče ti bo uspelo???? :-))))
Če pa ne, imaš pa možnost zamenjati kakšno snažilko, tudi o njih si pisal. Le kaj te motijo snažilke???, napisal si:
“Seveda je povsem drugačna zadeva pri snažilkah. Tista, ki popoldan še doma čisti kakšno okno, ima v službi prav gotovo premalo dela, da je lahko tako spočita.” Groza!! Pa še kar nekaj tvojih cvetk, sem ta zasledila.
Naslednjič, mi ne SKRUNI spominov, če jih bom napisala trpečim. Odpri NOVO TEMO in čvekaj tam, kar te muči.
moja babica je bila v družini s tremi otroci,satra 12 let ko so prišli ustrelili očeta pred njenimi očmi jih nagnali ven in hišo zažgali z ranjenim očetom vred njih pa deportirali v taborišče,vedno kadar mi pripoveduje to zgodbo dobim solzne oči,evo tudi zdaj,vem da jim je bilo nepopisno hudo,zato samo upam,da se kaj takšnega ne bi več pripetilo
Deja20,
pozdravljena!
Ja hudo je bilo. Pridejo solze v oči, če poslušaš take dogodivščine. Tisti, ki smo v tistih časih živeli in to doživljali, pa imamo posledice za vedno.
Krivci, imajo pa čisto vest, saj mislijo si, da jo imajo. NE NE, NIMAJO čiste vesti!!! Tile, dimljeni poglavarji, tudi ne vedo kaj zinejo, kaj se zaradi njihovih izjav, sedaj dogaja po svetu, že nekaj dni kažejo po TV.
Njihovo opravičilo je, ste pač živeli v tistih časih. Tako je napisal, VSILJIVEC “mik”
LP PRABABI
PRABABI
Citat:
Komur članek ni všeš, naj ga preskoči BREZ PRIPOMB.
Sem prebral, razumel, nisem pa upošteval.
*
Citat:
Skrunil si trplenje TABORIŠČNIC IN TABORIŠČNIKOV, ki so trpeli v taboriščih zaradi takih, tebi, podobnih ljudi.
Vse spoštovanje do ljudi, ki ste živeli v tistih časih in dejansko trpeli. Toda trpeli so tudi nedolžni ljudje na drugi strani, niso bili vsi zločinci in izdajalci, tako kot na “pravi” strani niso bili vsi pošteni. Tega očitno ne veste ali pa pozabljate.
V plinske celice niste bili poslani vsi, prav tako kot niso bili pobiti vsi domobranci ane??? Moja pamet pa je pač taka kot je, razmišljam pač s svojo glavo. Da spadam v vrste medvojnih izdajalcev bo verjetno res, saj je zmagovita stran imela navado tako ožigosati ljudi, ki jim niso bili pogodu. Res se takrat še nisem rodil, toda to za vas pač ni dovolj tehten argument. Pravzaprav argumentov sploh ne potrebujete, tako da je verjetno povsem brezpredmetno to, da je bil moj oče partizan v Gubčevi brigadi, leta 1943 pa celo odposlanec Kočevskega zbora (pa čeprav je bil pred, med in po vojni član RKC, in tega me ni prav nič sram). Ampak vi ste že takointako presodili, da so bili moji na napačni strani.
O škofu Rožmanu pač ne bom sodil, ker to premalo poznam, (čeprav menim, da se o njem piše negativno tudi zato, ker zgodovino vedno pišejo zmagovalci in ni vedno prikaz dejanskega stanja), se pa strinjam, da je bil Frakelj človek, katerega so se ljudje bali. Kaj ga je privedlo do tega, da je počel take zločine ne vem, vsekakor pa to ni opravičljivo.
Vidicovo knjigo, ki mi jo priporočate sem seveda prebral. Prebral sem pa tudi še katero drugo, tako da mogoče gledam na vso zadevo z drugačnega zornega kota. Poskusite še vi, mogoče boste potem bolj strpni z drugače mislečimi.
*
Citat:
Nihče ne bo pozabil grozot, ki so so zgodile, med in po vojni. Eni in drugi imajo spomine. Z razliko, da so bili eni na pravi strani, drugi na napačni, izdajalski.
Bog vse vidi in vse ve, greh se delati ne sme. Bog dobro plačuje in hudo kaznuje. Tega se takrat tvoji privrženci, niso zavedali.
Tako je, nihče ne bo pozabil teh grozot. Toda vsi nimajo spominov. Mojega strica so po odhodu dveh starejših bratov v partizane prišli ponoči iskat “tabeli” in ga odpeljali. Še ne 16 let je bil star, ko je bil ubit, ko so padli v partizansko zasedo. In on nima spominov. Pa je bil kriv??? Njega ni plačal niti kaznoval Bog. In ni bil moj privrženec, saj ga seveda sploh nisem poznal.
Kdo so bili lahi in švabi ne vem. Mi je pa jasno, da so nemški in italijanski politiki poslali svoje vojake med drugimi tudi na naše ozemlje in tudi ti vojaki so bili samo ljudje, mladi, mnogi s povsem drugačnimi ideali.
*
Sicer pa ne bom več “čvekal”, kajti govoriti je bilo dolga leta dovoljeno tako samo vam, ostali smo morali biti tiho ali pa smo čvekali.
*
Za župana seveda ne bom kandidiral, tisto o snažilkah pa tako ne bi razumeli, tudi če bi še parkrat ponovil.
mik,
ne bom se prepirala s teboj, ker si zame en mali “mik-pikolino”.
Povem ti le, da sem vedno gledala obe strani, da imam veliko kolegic in kolegov, ki so bili njihovi starši ali sorodniki, na ne pravi strani.
Nič jim ni manjkalo, imeli so delo, študirali in tudi lahko govorili, tudi v cerkev so lahko hodili. Izgovor je dober tudi, če ga pes prinese na repu.
Joj joj, le kje si se naučil govoriti in pisati, ker je bilo dovoljeno govoriti samo nam????
Le kje so se naši sedanji vrli vladarji izobrazili???? Malo jih prečekiraj, na kakšnih delovnih mestih so službovali???
Veliko jih je, ki se obračajo po vetru, kakor jim bolje kaže. Kar veliko je takih, ki so si pridobili vsemogoče ugodnosti. Verjetno, si eden iz med njih tudi ti!
Še o marsičem ti ne boš sodil, ker nisi takrat živel in marsikaj tudi ne veš.
Imaš pa čas, skačeš iz enega na drugi forum, kar precej zabije tukaj in klepetaš. Ti gre v rok službe???
Danes ga imam tudi jaz, ne preveč, ker imam kljub starosti, kar precej dela. Porabljam, pa svoj prosti čas. Sem upokojenka, s polno delovno dobo. Toliko v vednost. Nimam kakšnih ugodnosti, če bi vsa delovna leta seštela skupaj, bi jih bilo, še zate dovolj, če ti jih slučajno zmanjka.:-)
O zaseda, ti bi imela še marsikaj napisati. Koliko so “tabeli” ujeli, nedolžnih ljudi in tudi zavednih partizanov. Tudi o Italijanih in Nemcih. Pa ni vredno! Škoda časa.
PRABABI
“mik-pikolino” je upokojen s 40. leti in nekaj dnevi službe, (tako da tvojih delovnih let resnično ne potrebujem) in mi kar naenkrat ostane čas za sprehajanje po forumih, kar vidim da pridno počneš tudi ti.
Ko sem mlad fante doma razlagal o “belih” nekaj podobnega kot trosiš ti, mi je sedaj žal že pokojni oče, (koliko stvari bi ga rad danes še vprašal, če bi bilo to možno), rekel približno takole: “Pusti to, oboji smo bli glih.”
Takrat tega nisem razumel, sedaj mi je pa vedno bolj jasno.
Sicer je pa res škoda časa. Živi še naprej v prepričanju, da si bila edina trpeča na tem svetu, čeprav poznaš to trpljenje očitno samo iz enostranskega prikazovanja zgodovine, katere del pa prav tako kot jaz neposredno nisi bila.
Še naprej ti želim lep dan, VSILJIVEC-pikolino
mik,
spet sva skupaj, že preje sem dejala, da imam danes čas.:-)))
Nikjer nisem pisala, da sem bila trpeča edino samo jaz, si me pač narobe razumel.
mik, nič ne trosim! Trosijo pa nekateri, ker bi radi prikazali NOB, kot zgrešeno in preuredili dogodke zgodovine. Verjetno, tudi tvojemu SPOŠTOVANEMU OČETU BORCU, ne bi bilo prav, kakor jih danes prikazujejo in žigosajo.
V kolikor, vse to kar se dogaja sedaj, ODOBRAVAŠ, imaš vso pravico, jaz tega NE – in to je tudi moja pravica. Tale vmesni odstavek, sem ti napisala, ko sem poslušala današnji dnevnik TV 1. Sodelovanje naših vladarjev me zaskbljuje. (Post, mi noče iti naprej, sem že spodaj pisala.)(Mogoče bo le šlo pozno zvečer???)
Očetova izjava: “Pusti to, oboji smo bili glih”, v nekaterih delih ja.
Partizani, so se borili za obstoj Slovenije.
Domobranci, pa so služili okupatorju. – To je velika razlika.
Če pogledaš samo ta dva primera, se v dejanju razlikujeta, več ti pa res ne mislim naštevati. Upam, da me razumeš? Ha ha, saj vidim, da si dovolj star. No, če si se rodil takoj leta 1945, nimaš več kot 61 let. Verjetno si še mlajši, saj si pisal, da nisi dogodkov doživel. Ja škoda, da ti oče ni kaj več povedal.
Tudi jaz ti želim še naprej lep dan, “spoštovani mik” :-))) in še naprej skakljaj po forumu, saj kot vidim, zapravljaš svoj prosti čas, kot jaz. Z razliko, da ga jaz vedno šele zvečer, danes, je pač naneslo, da sem ga preko dneva.
Sreda je, uradni dan, pa ne misli, da šušmarim.
PRABABI
p.s. že eno uro spravljam “pošlji”, na vsake toliko časa, ko hodim mino, mogoče bo, ali pa tudi ne, ali pa celo 3 x in več.:-)))