branje na dopustu
Najbolj so mi hecne tiste, ki pred dopustom sprašujejo, kaj naj berejo. Če tako ali tako rada bereš, potem dobro veš, kaj si boš sposodila ali pač kupila.. Če pa ne bereš, ti pa noben nasvet ne bo prišel prav, ker mi res ne vemo, kaj bi ti brala in kaj ti je všeč.
In še najbolj zoprno mi je, ko iščejo “dobre romane” za na plažo..res ne vem zakaj bi se morali razlikovati romani od tistih, ki se jih bere doma, na sedežni,…in na plaži..a na plažo spadajo samo limonade?
Čebelca1 – dober izbor 🙂
Jaz na dopustu preberem tisto, kar najdem – najraje pa kakšen lahkoten romanček. Resne zadeve berem celo leto (in tudi med dopustom), zato mi je za odklop ok kakšna malo bolj pocukrana, easy varianta. Ne hodim pa v knjižnico, včasih kupim kakšno knjigo, pogosto pa najdem v apartmaju, kamor grem, kakšno knjigo. Lani sem prebrala dve nemški knjigi – ena je bila bolj brezvezna, druga boljša. Ampak to je že super – ko sploh lahko kaj preberem (otroci so sedaj že malo večji in gre). 🙂
Ma, jaz pa razumem, da si nekdo na plažo vzame “lažje” čtivo, ki ful potegne – če imaš majhne otroke ali jih imajo pa ljudje zraven, je v hrupu, ki ga ustvarjajo, včasih težje držati koncentracijo kot pa doma v miru.
Recimo, ravno se lotiš Molly-jinega monologa v Uliksesu, ko bi otrok pil, jedel, šel na sladoled, lulat, kakat, malo v vodo, ali pa priteče mimo otrok s sosednje brisače, ki te (po nesreči) pošprica, potem pa poslušaš še njegovo mamo, kako ga ošteva…
Se mi zdi, da vseeno lažje prekineš branje, ki ni tako strnjeno, da moraš zelo dosledno slediti vsaki misli, da se ne izgubiš, če je pa knjiga taka, da res notri padeš, pa lažje odmisliš in preslišiš glasove naokoli.
Predvsem se mi zdi pa pomembno, da ljudje berejo, pa naj bodo klasiki ali najhujši šund…