težko z jezika…
…mene pa nekaj zanima : zakaj gredo nekateri moškihm določene besede tako težko iz jezika, recimo karkoli v zvezi z izkazovanjem ljubezni….z dejanji že pokažejo, ampak včasih je pa fajn tud kaj slišat….
a ma katera podobne izkušnje?
Koliko časa traja, da vam moški reče kaj tako intimnega, kot recimo : imam te rad?
Vem, da nekateri s tem nimajo težav (kar po svoje tudi ni okej, saj če ti nekdo po dveh mesecih reče: Ljubim te, izgubi na vsej teži)
Kaj menite?
smo pač različni … nekateri srce in čustva nosimo na dlani, drugi pa rabijo doooolgo, da se odprejo, da povedo ali pokažejo, kar se dogaja notri
vlečt za jezik, da bi ti končno že povedal, ni v redu … ko je čas za to, se to zgodi … in takrat boš pozabila, kako težko je blo čakat;-)
sicer pa … ljubezen na koncu jezika kaj dost ni vredna, a ne? kaj se pa notri dogaja, pa itaq veš … če je on pravi in ti prava, potem vesta, kolko je ura;-)
imam te rad pa ni tako zelo intimno:)
mogoče ne reče imam te rad…..reče pa…..ti si moja pikica:) (kar pomeni, imam te rad)
Jaz tudi ne rečem Ljubim te, imam te rada……ker se mi zdi umetno al pa neumestno…..rečem pa….kar pojedla bi te….stisni se k meni, nikoli me ne izpusti….bodi pri meni….pogrešala sem te…etc;)
Po očeh in po dotiku se vidi….koliko te ljubi in ima rad:)
Pa po tem, koliko te spoštuje, kaj je pripravljen narediti za tebe, čemu se je zate pripravljen odpovedati…..ali raje s teboj pripravlja solato ali gre raje s psom na sprehod….ali je raje ob tebi, ko si bolna doma v postelji in te boža ali gre raje na pijačo s prijatelji…..tukaj se kaže….tisto pravo:)
Jah, draga moja, izkušnje te naučijo, da daš prednost dejanjem. Jaz sem, na primer, po naravi bolj romantična duša, čeprav tudi zelo vročekrven, agresiven in hiter v odzivu. In kaj se je dogajalo? Ko sem bil zaljubljen (govorim o tistih zlatih, pubertetniških časih) in me je dobesedno razganjalo od potrebe, da predmet svoje ljubezni zasujem s celim plazom ljubezenskih izjav, hudournikom čustveno nabitih besed in pravim nalivom srceparajočih fraz, ki so se mi takrat zdele tako življenjske, sem hitro postal predmet posmeha in nerazumevanja. K sreči sem tudi med tistimi, ki se hitro učijo in ne odnehajo zlepa, tako da sem hitro seštel 2 + 2 in tisto svojo silno potrebo ukrotil, energijo pa usmeril v bolj koristne in, verjemite, užitkonosne namene :-))).
Odtakrat moje ljubice niso več deležne besed, ampak dejanj. Jaz pa sem veliko srečnejši in deležen neprimerljivo večjih in kakovostnejših količin seksa, pa tudi glede ljubezni se ne pritožujem več…
lp,
Sreč s prižnice