vitiligo
Vem da je kozmetika v Angliji, pri nas je še nisem zasledila. Jaz sem si na začetku pomagala s samoporjavitvenimi kremami (kapljice za obraz Collistar), ki sem jih nanesla samo na neobarvani del kože…
Sedaj se mi ne da več s tem ukvarjati in mi je prav simpatično če sem “dalmatinka” hahaha
Jaz imam večino po obrazu, lasišču, hrbtu in trebuhu…
Predlagam, da preverite ekstremno prekrivni puder Dermacol, po ceni 9,90, testerji pa so še cenejši.
https://www.salma.si/dermacol/cover-puder/
Imejte se rade, takšne kot ste. Tudi z vitiligom ste lepe. Ni potrebno prekrivati.
http://people.com/tv/chantelle-brown-young-americas-next-top-model-contestant-has-vitiligo/
težko, vem, da ti je težko. Tudi sama imam vitiligo že več let, tudi sama sem šla čez marsikatero fazo in še nisem povsem sprejela vitiliga. Iz ene majhne pikice se mi je začelo, zdaj ga imam prav povsod. In v ozadju še zmeraj občasno tisto vprašanje “zakaj prav jaz”. Če bi šla še enkrat od začetka s tem vitiligom, bi se vsekakor potrudila, da se ne bi toliko sekirala. Preveč sem se, ampak če si tak preprosto ne moreš drugače. Se mi zdi, če mu ne bi namenjala toliko pozornosti in se vnaprej bala vsakega novega madeža, da bi ga premagala ali bi ga vsaj imela bistveno manj. Vsak reče, da je vitiligo še najmanj škodljiv, da je le lepotna napaka – ampak kaj pa dela psihi, samozavesti. Ni lahko, pravzaprav je grozno težko. Ampak kaj nam ostane? Jaz se trudim, da se čim bolj veselim življenja (to se ga, ampak vitiligo me vseeno zelo ovira), da čim bolj zdravo jem, poskušam biti čim bolj mirna (to gre težko, ker slabo prenašam stres). Potem pa ti pudri … malo že prekrijejo, ampak še vseeno se vidi, da je nekaj napacano … Vse obleke, ki bi jih sicer nosila, a jih ne, da ne pokažem še več vitiliga. Bi rekli kaj te briga, če se vidi. Sama se ne počutim dobro, drugi so mi tudi z vitiligom prav ok.
Seveda bom lahko pametna, ker tega nimam. Govorim pa iz nasprotne strani. Lejte punce ali fantje. Vem, da je meni lahko govorit. Ponavadi se oseba s kakšno hibo na mrtvo sekira, kar drugi komaj opazijo. Oziroma vedo, da je nekaj drugače pa temu ne dajejo veliko pomena. Lepi ste tako ali drugače. Škoda mi je vas vseh, ki se tako zelo obremenjujete. Meni ste pa po svoje zanimivi. Pa nič bat, tudi meni kaj fali pa si nisem všeč. Vedno je tako, da zase znamo do nezavesti komplicirat, pri drugih pa lažje sprejemamo napake.
Tudi ja imam vitiligo. Ze vec kot desetletje. Imam ga pa malo – na notranji strani zapestij, zgornje nadlakti, stegen in na vekah. Pred 10-imi leti sem hodila na obsevanja na Dermatolosko kliniko. Znotraj belih lis se mi je zacel spet pojavljati pigment. Mazala sem s kremo, ki jo moras kupiti sam, na priporocilo dermatologa.
Ko so mi ugotovili in sanirali dva granuloma, se je zadeva ustavila in zacela zmanjsevati. Sem pa ugotovila, da je stres ogromen faktor pri sirjenju.
Jaz ga imam tako malo, da moras res biti pozoren, da ga vidis na mojih vekah, drugace se ne opazi. Vesela sem, da nimam tistega hitrega poteka ampak cetudi bi ga imela, narediti ne mores nic. Z zivciranjem pa zadevo izredno hitro poslabsujes.
Priporocam, da razmislite, ce je v ozadju kaksen telesni vzrok, vzrok v organizmu (pri meni granulom).. In se telo potem odzove na ta nacin.
Ce je to podedovano, potem se ne more napraviti nic.
Drugace pa svetujem – imejte se radi, izognite se stresu. Ce je to dvoje izpolnjeno, potem sem prepricana, da se da tudi vitiligo imeti pod nadzorom.
Vso sreco zelim.