Izstopajoča dimeljska kila, bojim se operativnega posega!
Imam velik problem in ne vem kaj naj storim?
Dimeljska kila mi zelo izstopa ven, velika je skoraj za otroško pest.
Občasno me zelo boli in se težko sploh premikam.
Sem naročena na operativni poseg, a se ga zelo bojim! Kaj če se kaj zalomi?
Ali obstajajo kakšne jogijske ali druge vaje, da bi se kila sama vrnila nazaj?
Ali obveze oziroma kakšni medicinski pripomočki, ki kilo zadržujejo, da preveč ne izpade – pomagajo vsaj toliko, da par let še ni potrebno na opercijo?
Vsak dan gledam to izstopajočo kilo in se sekiram, a na operacijo ne upam, da me ne bi kaj “zašuštrali” ….
Prosim, napišite mi kaj v oporo in vaše izkušnje, da bi lažje vse skupaj “izpeljala”.
Hvala!
Ne, kila se sama ne bo pozdravila. Kirurško zdravljenje je nujno.
Obstajajo pa načini za omilitev tvojega strahu. Na tvojem mestu bi poskusila z medicinsko hipnozo (obstaja združenje izvajalcev, izvajalci so strokovnjaki, povečini zdravniki ali psihologi), z dihalnimi vajami, morda z meditacijo. Če si verna, bo morda zate delovala molitev. Usmeri se v umiritev, v odpravo strahu, v psihiloško pripravo na poseg.
Sanacija dimeljske kile je sicer rutinski poseg. Si bila kdaj pod narkozo? Če narkozo dobro prenašaš, je to že ena skrb manj. V takih situacijah pomaga, da se umiriš, da se prepustiš strokovnjakom, da zaupaš. Oni vedo, kaj delajo. Ti se boš samo umirila in zaprla oči. Lahko si takrat v glavi poješ kakšno pesmico, se osredotočiš na svoje misli. Misliš samo na besedilo, ne razmišljaš o ničemer drugem. In ko se boš ponovno zbudila, bo operacija že za teboj.
Srečno!
A pol misliš, da zanalašč pustijo paciente umirati, celo otroke? In zanalašč nočejo biti materijalno in kazensko odgovorni za svoje šlamparije? Kljub dejstvu, da bi lahko bili zavarovani? Zanalašč delajo manj kakor bi lahko? Zanalašč prelagajo odgovornosti na nižji kader?
In tako naprej, ker je naše zdravstvo vzgled celi evropi!
Mislim, meni je ostudno, da greš avtorici še lagat, kakor da nima svojih problemov dost.
Dimeljska kila se ne bo pozdravila sama od sebe, niti ne obstaja alternativno zdravljenje. Zato kar pogumno na operacijo; kot je rekla Tisa_R, je to rutinska operacija, nič kaj posebnega.
Do takrat pa si lahko lajšaš težave tako, da se izogibaš povečanju pritiska v trebušni votlini, kar vključuje vse, od izogibanja naporom, dviganja težjih stvari, do izogibanja kašljanja in težjega iztrebljanje. Včasih so nosili pas za kilo, pa ne vem, če se to še priporoča.
Vsekakor se ne hecat in ne odlaša z operacijo, dimeljska kila pomeni, da skozi odprtino v trebušni steni zdrkne potrebušnica, lahko tudi črevo in če pride do zadrgnjenja, je to urgentno stanje.
Kar brez panike. Operacija je rutinska kot izpuliti zob. Običajno dobiš epiduralno anestezijo tako, da si med posegom budna in nič ne čutiš. Lahko celo klepetaš s kirurgom 😀. Običajno greš že naslednji dan domov. Nato pa moraš kake 3 mesece paziti, da ne dviguješ bremen težjih od 5 kg.
Pogumnim je sreča naklonjena.