Kaj naj naredim s potico?
Za vsake praznike dobim od tete doma pečeno potico, ki pa ni ravno kvalitetna. Pravzaprav sem jo v življenju že preveč pojedla in ker ima vedno isti okus in je precej suha, sem se jo naveličala, pa še zaradi zdravstvenih tezav ne smem jesti preveč mastnega in sladkega. Včasih jo kaj šenkam naprej, čeprav mož vedno pravi, da je to bolj kazen za tistega, ki jo dobi. On ima sploh rano na želodcu in takih stvari ne je. Saj jo poskusim kaj porabit npr. tako, da jo pogrejem v pečici in prelijem z jajcem ali kaj podobnega, ampak tokrat sem jo spet dobila ene 2 kg, pa še prejšnjo izpred 2 mesecev imam v skrinji…
Ne me narobe razumet, ampak zame je to res problem. Sicer nisem izbirčna, ampak teti enostavno ne morem dopovedati, da je ne želim. Ona pač rada peče potico – mislim, da je to celo edino kar zna speči, in jo potem šenka. Jaz pa hrane nočem metati stran. A je to mogoče dati kam na Karitas ali v kaksno zavetišče za brezdomce? A je to sploh primerno, glede na to, da je zadeva doma pečena in da ni ravno zelo kvalitetna. Ni pa strupena, seveda.
Vsakega nasveta bom vesela.
Hvala.
Krasne pridejo iz potice kokosove kroglice. Potico nadrobiš v multipraktiku ter jo zmočiš z malo mleka in zmiksaš. V vodni kopeli raztopiš veliko jedilno čokolado, ki jo vmešaš v zmiksano zmes iz potice, dodaš kokosovo moko po okusu, lahko malo ruma. Oblikuješ v kroglice, jih povaljaš v kokosovi moki ali čokoladnih ostružkih, jih daš v papirnate posodice in vse skupaj postaviš v hladilnik. Stoji tudi kakšnih 5 dni.
Pri nas vse posušene ostanke potic, piškote, ki ne gredo v promet ter razne neokusne biskvite, ki jih dobimo v dar, preoblikujemo v take kroglice. So super dobre in okusne in pri naših štirih otrocih nikoli ne ostanejo dlje kot par dni.
Če sama ne ješ sladkega, naredi take bombice in pokliči kakšne sladokusne prijatelje na jutranjo kavo in pecivo v nedeljo dopoldan. Dober tek.
Roke se prej operejo, kar sem seveda pozabila poudariti in za kar se nadvse oproščam. Lahko se tudi zdrgnejo z razkužilom ali pa delamo kroglice z rokavicami za enkratno uporabo (za zelo občutljive goste).:)
Glede ostankov iz suhega peciva sem govorila o naši družini in o tem, da to pojemo mi sami doma. Zastrupil se ni še nikoli nihče, vkljčno z 19-mesečnico.:) Glede povabila pa sem govorila izključno za ifigenijo, ki pravi, da je potica sveža in torej ni noben ostanek. Če ima prijatelje, ki jim misel na to, da so se kroglice delale z rokami, povzroča občutek slabosti in bruhanja (že pred konzumiranjem kroglic), jih seveda ne bo povabila. Povabilo velja za tiste, ki nimajo tako občutljivih želodcev in ki komot pred kroglicami zmažejo še tatarski biftek (najboljši je, če se dela z rokami), poleg pa brez problemov gledajo še najnovejšo krvavo srhljivko Žaga 3.
Torej oprosti mojemu nejasnemu izražanju. Res bi morala že prej povedati, katere vrste trdokožnih prijateljev, navajenih vsega hudega, naj povabi na obisk. Mene recimo ne bi čisto nič motilo.:)
BTW: A ko režeš pecivo na ploščice in koščke , ko ga vzameš iz pečice (ali ko ga iz pekača prelagaš na kakšen pladenj, natakneš rokavice? Upam, da ne prijemaš zadeve z rokami.:))
Hehe, xxy, se strinjam.
Ene so pa res tako fine in oh in sploh, da od drugih ne vzamejo nič, ker je vse bljak. Ne vem, a one delajo vse z umazanimi rokami in potem posplošujejo tudi na druge, češ da so tudi vsi ostali packi ali pa so res tako delikatne, da se ničesar ne pritaknejo, kar je bilo prijeto z rokami drugih. Zanimivo, da imajo ravno taki največ težav s prebavo, driskami, črevesnimi težavami… Imam eno tako prijateljico, vse mora biti sterilizirano in očiščeno, pri drugih doma nikoli ničesar ne je, njeni otroci pa kar naprej kasirajo vse možne rota viruse, ki se jih da dobiti. Kdaj bodo končno dojeli, da normalna doza umazanije še nikomur ni škodila. In če zdrav človek dela zadevo s čistimi rokami, ne bo nihče zaradi te hrane zbolel.
Alena, kaj pa vse tiste rumove kroglice in čokoladne bombice, ki jih prodajajo v trgovinah in slaščičarnah? Po moje jih prodajajo zato, ker jih ljudje kupujejo, čeprav sploh ne vedo, v kakšnih pogojih so bile narejene. Seveda pa to ne velja zate in tebi podobne. Vse to je bljak in bruh, ali ne? Pa še kaj drugega tudi.
Đizs, alena, upam, da ne ješ kupljenega kruha, žemelj, salame v trgovini itd. Vse to se prijema z rokami, pa še malo se po tleh povalja preden pride na polico…. Upam, da ti sicer za pripravo hrane uporabljaš pinceto in klešče, pa da gre vedno vse naravnostri iz piskra/pečice/ponve samo direkt v želodec, nikamor vmes. vedno bolj razumem pregovor “ima svakojakih, pa ima i ludih” -dobesedno!
