Katarina Stojanovič – njena zgodba?
Nedolžen si, dokler ti ne dokažejo krivde, ali če gremo dalje, če neki zdravnik danes naredi napako, ga takoj suspendirajo, če ugotovijo, da je temu res tako in čaka na suspenzu do razglasitve sodbe.
Če prav razumem, ta zdravnica nemoteno dela dalje, torej kaj je zdaj res?? Minili so časi, ko so bili zdravniki bogovi, danes je drugače in jih nihče več toliko ne ščiti in vsak lahko dokaže krivdo, če je nekdo res kriv.
Okej se dogaja še vedno, da se vse zatuša, toda smrt otroka je preveč odmevna in to smrt otroka novinarke..ne vem no, če mene vprašaš, bi me zanimalo, zakaj zdravnica še dela, če je res nekoga umorila!
Seveda, če bi bile ve na njenem mestu, bi to zelo mirno sprejele, kot da ni nič. Ženske, pa kaj ve še nimate otrok. Kaj je na svetu hujšega, kot če ti umre otrok. Ponavadi, najbi zdravniki bili zdravniki in vsaj vedeli zakaj se gre, pa zgleda, da jim je danes vse dovoljeno in oproščeno. Zelo fino, če imate dobre izkušnje s to zdravnico, samo upam, da jih boste imele še naprej.
Nobenega ne zagovarjam. Ampak če pravite, da ne poznate zgodbe zelo dobro in da bo odločalo sodišče, kako lahko potem obsojate to novinarko. Mislim, da ste sodbo prevzele v svoje roke.
In zakaj bi pričala v njeno korist? Če je naredila napako mislim, da bi morala biti za to kaznovana. Da se ne bo zgodba ponovila še pri kakšnem drugem otroku. Kolikor sem jaz razbrala starši niso vedeli, da je otrok neozdravljivo bolan, zdravnica pa jim tega ni povedala in ob težavah napačno reagirala.
Najhuje za starše je, če jim umre otrok. Vem, ker sem to žal pretrpela sama.
Vendar pa za smrt neozdravljivo bolnega otroka ne moreš kriviti zdravnika. Iz virov, ki jim popolnoma zaupam sem izvedela, da je dr. Cimpermanova ravnala popolnoma v skladu z medicinsko doktrino, da je bila smrt otroka žal vprašanje časa, o čemer so bili starši seznanjeni! že od vsega začetka, poleg tega pa iz lastni izkušenj in iz izkušenj kolegic katerih otroci so pacienti dr. Cimpermanove vem, da gre za zdavnico z visokimi etičnimi in moralnimi standardi. Gotovo se lahko zdravnik zmoti v diagnozi in ne ukrepa pravilno, vendar v tem primeru ni bilo tako.
Katarini se je zgodilo najhujše kar se ti lahko zgod.
S svojo izgube se pač spoprijema kakor se ve in zna. Očitno tudi tako, da za izgubo sina krivi zdravnico. Ne krivi je zaradi napačne diagnoze ali zdravljenja, niti ne trdi, da je otrok umrl zaradi ravnanja zdravnice (bil je neozdravljivo bolan). Toži jo, zaradi, po njenem, neprimernega delovanja, oz. nepotrebnega povzročanja bolečin. Pa zameri ji, da ni vedela, da je njen sin umrl.
Ker je novinarka in javna osebnost in ima znance in prijatelje med novinarji, je svojo zgodbo dala v javnost.
Zdravnica na drugi strani ne daje izjav in pravi, da bo povedala kar ima za povedat na sodišču. Tako, da smo žal vsi samo enostransko obveščeni in poznamo samo Katarinino stran, zgodbo prizadete matere, ki je lahko še tako dobra novinarka, v tej zadevi ne more biti objektivna.
Zgodbe ne poznam, ne poznam ne Katarine ne Cipermanove, vem pa, da so zdravniki še vedno dobro zaščiteni in težko jim je priti do živega.
To vem iz lastne izkušnje, ko sem izgubila babico. V bolnišnico smo jo peljali, ker je imela hude bolečine v predelu ledvic. V petih dneh niso sploh opravili analizo krvi, lajšali so ji samo bolečine. Na koncu je umrla zaradi sepse, ki so jo povzročili ledvični kamni. Če bi naredili analizo krvi, bi takoj ugotovili, in bi jo lahko rešili.
Tožili smo zdravnike, na koncu so ugotovili, da je kolektivna krivda, v takem primeru pa ne odgovarja nihče! Nihče ni bil kaznovan, nihče ni bil suspendiran, pa tudi nihče se ni opravičil za napako.
Seveda to se ne da primerjati z izgubo otroka, kar tudi ni bil moj namen, sem pa samo hotela povedati, da tudi dandanes so zdravniki zaščiteni bolj kot kočevski medved.
