Bojim se vikenda
Kriza.
Žalost.
Vsak na svojem računalniku, spet cel vikend. Nimam več energije in moči za karkoli.
Vem, da bi morala prevzeti iniciativo za kak izlet, druženje, a ne morem več. Tudi če kam gremo, je en sam kreg. Prepuščam se toku. Kar bo, pač bo. Mene pa tišči, vem, da me čaka ogromno dela, saj vsak naredi tisto, za kar je zadolžen, a ničesar drugega. Če pa kaj rečem, pa samo “težim”.
Ne zmooooooorrrrreeeeeemmmmm več.
ok, dejva neki razjasnit:
ogromno dela, kaj to?? nafilat 2 stroja, skuhat kosilo, posesat, obesit cote….osnove…to ni neko težko delo, lotiš se z veseljem, slušalke v uh in kašno dobro muziko zraven. Če pa ne bo kaj narejeno pa ne bo konec sveta.
člani družine: lej, vsak je samosvoj, naj delajo kar jim paše, veš kje tiči problem? V TVOJIH PRIČAKOVANJIH. Kot rečeno pusti jih, organiziraj samo sebe. Ne teži, ne ukazuj, reči s prijaznim tonom napr: cunje sem oprala prosim, če jih nekdo obesi, jaz grem na sprehod…pa tudi če jih ne bo, obesi jih sama z dobro voljo. Tako menjaš svojo energijo.
prosti čas; zopet neozraje na druge se organiziraj sama, pojdi ven, kot so že predlagali v naravo, ima zdravilno moč, prijateljice za debato…itd…
Ko boš spremenila lastno energijo se bo menjala energija ostalih. Največja napaka, ki jo delamo je, da pričakujemo od drugih nekaj….in ko to ne dobimo težimo in smo slabe volje in to traja in traja dneve mes leta in te to stanje dobesedno požre vase. Torej sprememba na sebi samo tako se bo kaj premaknilo.
Na žalost je v večini družin kjer imajo najstnike tako. Seveda so tudi izjeme. Pametnega nasveta na žalost nimam. Sama sem ga dobila od večih ljudi, vse mine. Te pa razumem, da si izžeta, ker se sekiraš. Nekateri se hvalijo z otroki, da so oh in sploh, v resnici, so v šoli kar OK doma pa še smeti ne nesejo ven. Poznam pa najstnike, ki zmorejo, naredijo vse in še več. Moji sodijo bolj v tvojo skupino. Tudi sama sem včasih na dnu. Včasih se mi zdi, da so mi otroke ugrabili nezemljani. Odkupnine pa niso določili.
Nedolgo nazaj je bila identična tema. Ali nekdo vztrajno provocira ali pa imate dejansko čudne odnose. Mi nismo nič posebnega in nismo pocukrana hepi femili, pa se veselimo vikendov. Kak izlet, obisk ene babice in dedka, drug vikend drugih, pa tete, strici, sestrične, drugi… Ne terami imidža, da smo sami sebi dovolj in se ne osamljamo, kot to večkrat berem. Mi smo družina 24/7 in ne samo ob vikendih. Včasih je kakšen vikend precej deloven, ker se tudi dedkom in babicam pomaga, kakšen je bolj izi, kakšnega pa doma prelenarimo.
To, da so otroci in mož za vikend na računalnikih, je morda posledica tradicije, da se za vikend mora pospravljati, pa kaj speči, pa skuhati, pa zlikati in predvsem igrati se družino tako, da se nihče ne sme nepovabljen niti približati vratom.
Stvari boš težko popravila. Še z možem sta se izgubila.
Pri nas med vikendi v soboto do kosila ni tvja in ne računalnik/tablice/gsm.
Vsak ima kaj za delat po hiši / okoli hiše.
Po kosilu pa al je še kak skupni ruker ali pa prosto po prešernu.
Nedelja je za dolgo spanje, kak izlet/obisk/pohod ipd.
Moram potrkat, da sta jima računalnik/gsm/tablica dokaj pri koncu lestvice interesov.
Res pa je, da sta dokaj ativna športnika in da smo že od začetka omejevali ospleten čas – se pravi prenos podatkov in wifi.
Stara sta 13 in 15.
Od domačih zadolžitev točno vesta kaj je za naredit in se sama dogovorita kaj bo kateri naredil in kdaj. Če se ne moreta odločit jima jaz/oče odredim in to tako, da jima je potem žal zakaj se nista že takoj brez pripomb lotila dela.
Kako imata po sobah me ne zanima – pač zaprem vrata in gremo dalje.
Kopalnico morata pustit takšno kot sta našla.
Cote perem samo tiste, ki so v košu za pranje – ne pobiram po sobah/nahrbtnikih.
Bolj ali manj delata vse – edino kuhanje je v 80{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465} moja domena.
Skuha pa tudi mož in otroka.
Ampak tako je bilo že od malega – je težko pospravljat skupaj z 18mesečnikom, ampak le tako se privzgaja čut do skupnega dela in skupne skrbi za dom. Že kot majhna sta se drla po hiši “najprej delo, potem zabava” .
Nekako sva jim tupila, da če bomo skupaj poprijeli za delo, bomo prej končali, mama in ata bosta dobre volje in ne bosta utrujena in imeli bomo čas in voljo še kam it/kaj zabavnega počet.
Mislim, da si že prepozna. Svoje otroke si razvadila že zdavnaj. Če jim ne bi že od otroštva dajala telefona, pa čeprav so samo igrali igrice, potem tega sedaj ne bi bilo. Že v otroštvu so se naučili, da je telefon oziroma računalnik zabava in prosti čas. Sedaj, če bodo uvedli še 5G, je konec s čoveštvom. Če boste dajali otrokom 5G naprave, bodo obsevani kot še nikoli doslej, ker je otroška lobanja tanjša in se še razvija.
Falila si že v štartu.