Že včeraj sem prebrala tvoj post in mi je dal malo misliti. Je pa res, da do takih spoznanj prideš pogosto v kriznih situacijah celo včasih prepozno.
Tudi mi smo mlada družina in imamo očkata zelo bolnega (rak). Kako trepetamo zanj in kaj preživljamo verjetno veš. Vendar se ne damo in ne bomo obupali.
Srčno verjamem, da bo za vse nas posijalo sonce in to kmalu. Držim pesti, da bomo kmalu brezskrbno tekali za svojimi otroci in uživali v njihovih lumparijah in seveda ozdraveli.
lp

Hvala za tvoje besede. Vse najboljše želje za čimprejšnje okrevanje vam toplo vračam. Takile dnevi niso lahko, vendar jaz lahko računam na dneve. Pri vas bo to kar dolgo obdobje. Želim vsem vam veliko poguma in moči, možu pa zdravja. Če boš kdaj rabila ramo, moja ti je na voljo!