Smejmo se: domislice in prigode naših malčkov
majav – takoj in nujno na mejl! rabim Hudomušnice! :)))) za revijo!
[email protected]
🙂
No, pa še moja – mami bere knjigico in začne vmes malce sopsti, ker ni preverila zgodbe poprej in se ji zdi ta žalostna in ganljiva, zato komaj zadržuje solze. takrat 3.5 letnik nekaj časa posluša napol hlipajočo in solze požirajočo mamo, potem pa reče – zdej pa dost, mami, pa ne ves, da je to samo plavljica?
T.
Naša princeska danes zjutraj v avtu, na poti v službo in vrtec vpraša: “mami a gremo k babici”, pa jaz odgovorim, “ne k babici gremo jutri”, pa vpraša: “kdaj gremo mami” in ker mi je bilo jasno da še ne ve kaj je jutri sem razložila da gremo še enkrat spančkat, ko vstanemo se oblečemo, gremo v avto in se odpeljemo proti Kopru k babici.
Pa mala kima, vse razume in prijavi: pa sej lahko greva že zdej spančkat :-))
lp
n
No, mi pa smo včeraj bili nabavni in našemu tamalemu pravim, da naj si gre iskat Pipi baso – Lahki poli, ker druge ne je. In prinese seveda navadno, pa mu pravim, da ne te, da ta ni lahka. In greva iskat seveda drugo. Mu pokažem kje je lahki poli, pa jo vzame v roke in pravi, da je ta isto težka, da ni lahka in začne vagat vse klobase po vrsti in iskat lahko.
Smo se kar nasmejali. Izpadlo je dosti boljše kot je sedaj napisano.
Pozdravček!
Pri nas je bilo tudi enkrat v trgovini…Mala (2 leti)sedi v nakupovalnem vozičku in se sprehajamo med policami.Oči izbira paštete….pridemo domov in vidim 5 baby paštet v vrečki.Pa me mož vpraša kaj sem to kupila in mu rečem, da nisem jaz vzela on pa pravi, da tudi ne!!!Zgleda da jih je ona se vzela, medtem ko je on iskal turistično pašteto!!!
Naš mali, star je 3 leta, pazi ga moja mami in ga je zjutraj oblačila, ko je stal na postelji in rekla, da je že zelo velik, da bo kmulu tako velik kot ona, on pa: Ja, ja ampak ne tako star.
Včeraj zvečer pred spanjem pa je tekel lulat in pridem za njim v stranišče in ga vidim, ko z brisačo briše tla in vprašam: Kaj pa delaš?
On pa: Veš luli ni več držal in je spustil kar na tla.
Lep vikend!
Smo šli na morju s plaže. Nesem sina (dve leti in pol) za vratom, na glavi je imel klobuček, za nami je šla prijateljica. Pridemo do ene pečine, v kateri naj bi bili rakci. (tako sva se z malim zmenila že prvi dan)
“Mama, tam so mali jakci?”
“Ja, tam so mali rakci.”
Čez tri korake spet: “Mama, tam so mali jakci?”
“Ja, tam so mali rakci.”
In tako vsaj petkrat zapovrstjo.
Potem rečem malemu: “Ti, a se ti je plošča pokvarla?”
Pravi mali: “Kje, plosca?”
“V tvoji mali glavici.”
Dvigne sine klobuček z glave in začne gledati, kje je pokvarjena plošča.
Pri nas smo v fazi “spolne vzgoje”: sine zjutraj na kahli:
“Zuzi ma jujija (lulija) je fantek. Ati ma tud jujija, je tud fantek, veeeeeeeeeeelik fantek. Dedi ma tud jujija. Dedi staj (star), ne more mene nest! Mami nima jujija, ma jujiko, pa modjc, pa meka za dojencke!”
(ta monolog je skoraj vsako jutro na sporedu!)
—–
Nona: “Žuži, ne rožic trgat!!! Rože so od mamice, mami bo huda!”
Tamal mrtvo hladno: “Sej je ni duma!”
—–
Z babico nekaj malo glasneje diskutirava, Žuži na videz globoko potopljen v igro. Kar naenkrat se zadere od igrač “Mij, ce ne, bo dij” (Mir, če ne, bo dir! To rečemo včasih, če na smrt nagaja)
——
Sine že sto let fehta atija “ati dej muzo goj”, pa spet “ati, posim, dej muzo goj!” in tako kot pokvarjena plošča. Kar naenkrat gre po dve kocki v svoj predal, pa nazaj do atija, zabriše kocki po tleh, udari z nogo ob tla in se zadere “poka duš, ati, a s ti guh, a ti jepa iz uses jaste?! Muzzzo dej goj, sem jeku!” (kopija svojega očeta!!)
Moj sin pri kakih 7 letih: “V šoli smo se pogovarjali o tistem pregovoru ‘Kdor najde, ta išče’.”
Jaz: Ha, ha , ha.
On: Kaj? A ne gre tko?
Delamo sadno solato. Srednja (tudi kakih 7 do 8 let) se skuja, mi narežemo vse sadje, 1 banano pa pustimo, če se srednja slučajno premisli.
Pride nazaj vsa objokana, pogleda banano in reče: “Kaj? vse ste narezal? Men ste pa sam to PIČLO banano pustil?”
Poleti pred blokom.
Midve z tamalo(4 mesece) se sprehajava, na glavi je imela rutico, ki ji je rada zlezla na oči. No in prileti en fantek( kakšne 5 let), pa ful kuka, pa rečem jaz, ja saj lahko dojenčka pogledaš. Pa ful leti naprej, da bi jo videl, pa reče; “če se pa skriva”!!!( ja seveda, če ji je rutica čisto dol zlezla).
Moj oče (stari ata) je zbolel – nalezel se je od dveletnice.
Ležal je na kavču, malo dremal, na mizici zraven kavča pa skodelica čaja.
Naša dveletna punčka je stopila k njemu ga pobožala, mu dala lubčka na roko, z žličko pomešala čaj in rekla: “Bogi ata, bom jaz tebi cajcka dala, ker ti nimas mamice!”
________________________________________
Moja mama je obrezovala vrtnice in uvele vrhove metala kar na tla. Punčka stopi pred hišo in zaprepadeno gleda kup obrezanih vrtnic ter pravi: “Ja, mama, zdej si pa naredila biznis!”
________________________________________
V trgovini sva kupili dva Kinder Pingui-ja: enega za Evo in enega za mamico (tako je določila tamala). Po poti iz trgovine je en Kinder Pingui že izginil v malem želodčku. Ko sva se vrnili domov, se je ravno pripeljal oči iz službe in mu je veselo pokazala še en Kinder Pingui v košari, ga vzela ven in začela odvijati. Pa sem ji rekla: “Počakaj malo, ali nisi rekla, da je ta za mamico. In ker sva kupili samo dva – ti si svojega že pojedla, si bova tega razdelila midva z očijem”. Dveletnica je počasi prenehala z odvijanjem, vidno s težkim srcem in zeloooo počasi dala na pol odprto čokoladno rezino nazaj v košaro in vzdihnila: “Oh, ti smola!”
________________________________________
Letos poleti nam je končno uspelo 2,5 letno punčko odvaditi plenic (zanjo prosi samo še za kakanje – in seveda jo ima še ponoči).
Ko se je končno navadila lulati v počepu, je hodila na travico. Tudi če smo bili v zgornjem nadstropju, ni šla na stranišče ali kahlico, temveč smo morali teči na vrt. Prigovarjala sem ji, da se bo pač morala navaditi tudi na kahlico ali stranišče, ker bo kmalu zima in pozimi ne bo mogla lulati zunaj, ker je prehladno. In punčka mi odgovori: “Saj tudi Pia (naša pudlica) hodi na snega lulat – bom jaz tudi!”
_________________________________________
Dopoldne je hotela gledati risanke na DVDju. In ji je moj oče rekel: “Jaz tega ne znam vklopiti, boš zvečer gledala!” Tamala njemu v roke daljinca in pravi: “Pobej (probaj)!” Oče se je še malo delal nevednega, ko mu je punčka vzela iz rok daljinca in zraven cmokala ter odkimavala: “tc, tc, tc – ata, poglej, takole se to dela!” Prižgala TV, vzela v roke daljinca za DVD, pritisnila … in risanka je bila na ekranu!
_________________________________________
Moj nečak:
Star je bil kakšnih pet let. Na sosedovem dvorišču se je igral z otroki. Čas je bil za zaključek dneva in smo ga začeli klicati domov. Enkrat, dvakrat, trikrat, ko se je končno počasi začel pomikati proti domu. Kar malo sem bila huda, ker ni takoj prišel in sem mu rekla: “Ja, le kako to, da te moramo tolikokrat klicati. Poglej Pikija (našega mucka) – samo enkrat ga pokličemo in takoj priteče domov.”
Fantek me je gledal s svetlimi očki in rekel: “Ampak Piki ima štiri noge, jaz pa samo dve!”