Ah. ti presneti vsiljivi obiski !
Zdravo,
vsaj na tem forumu imam verjetno kakšne somišljenike, ali pa koga ki me razume. Nervirajo me vsiljivi obiski, ki bi si radi ogledali moja dva sončka novorojenčka. Komaj dva tedna in še malo smo doma od kar smo prišli iz porodnišnice, telefoni non-stop zvonijo, nekateri ljudje se pa tudi brez najave znajdejo na vratih, seveda z darili, da jim potem ne upam tudi nič reči, da so odveč. Ob tem da sva s fantom za vse sama za gospodinjstvo ter nego novorojenih dvojčkov, poleg tega sem jaz po porodu in se počutim kronično utrujena, naj pa prenašam še obiske in jih strežem. Sploh ne morem več tako naprej in sem razmišljala da je najbolje da se vsi skupaj(nova družinica) odpravimo na vikend, samo zato da se izognemo tem vsiljivcem. Tam ni komfortno-je pa mir. Ti so moji prijatelji in fantovi prijatelji ter tudi množica sorodnikov oz. ljudje ki jih imam sicer rada, ampak vseeno ne razumejo da še ni čas za obisk ker motijo naš ritem ko se sami šele uvajamo v družinsko življenje in smo 24 ur zaposleni sami s sabo. Ljudje pa pritiskajo in kličejo in izražajo želje da želijo priti “samo pogledat za 15 minut” kar se potem spremeni v 3 ure ali več. Začela obiske zavračati, potem so pa užaljeni.
Sorry, morala sem malom pojamrat in sem si našla forum za ventil.
Pa lahka nočka.
Jezna Mravljica
Kje huda mravljica iz pesmice???
Jaz bi naredila takole: fotko obeh srčkov bi skenirala, naredila vizitke ali kartice, poslala vsem prijateljem in potencilanim obiskovalcem z malo šaljivo vrstico v stilu : “evo, tukaj sva! Komaj sva prikukala na svet, že sva polno zaposlila najina starša. Imava majhne želodček in sva kar naprej lačna, kar naprej so polne tudi nanjine pleničke , tako da naju mami in ati komaj dohajata. Temu primerno sta tudi utrujena, zato bosta zelo vesela, če boste usepli svojo radovednost krotiti še kak teden ali dva, da se navadimo drug na drugega. Ko si bo mami vsaj malo odpočila od naporne nosečnosti, poroda in najudveh, pa bomo na stežaj odprli vrata našega doma. Do takrat pa naj vas potolaži tale fotka. “
Kdor bo ob tem užaljen, mu Bog pomagaj, tisti že ni “pravi” prijatelj!
ljudje enostavno nezastopijo, kako je imeti dojenčka pri hiši. pri nas še spodaj tašča in tast ne zastopita – non stop prepih in ropot tudi do polnoči. Obiski so bili pri nas kar uvidevni, če bi pa prišli nenajavljeni, bi gladko malo povedala svoje, pa tudi če bi odšli z dolgimi nosovi. Glavna si ti in tvoja otročka. Neumno je da bi ob kaosu doma zapravljala prosti čas za obiske, namesta zase.
lp
Živjo,
da ti še sama povem mojo izkušnjo…..
Sicer sem se obiskov veselila in jih bil atudi vesela, samo smo naredili red neredu 🙂 povedala v naprej kdaj kdo in koliko časa, če so ostali predolgo sem jih lepoo vljudno prosila če lahko oddidem spat..in so večino razumeli in šli, postregli so si velikokrat sami (povedala sem ji kje je kaj – mislim piškoti, pijača, kava….) ostali pa….
Sta me pa prijetno presenetili prijateljici, ki sta prišli na obisk :)) s seboj sta prinesli okusno govejo juhco za mamico, lušno igračko ša piška in po petih minutkah cartanja škratka, sta mi potem še pospravili stanovanje – pometli, pomili nekaj posode, pomili kopalnico, zlikali nekaj cunjc…res sta bili krasni……
Kadar sem v dilemi, kaj podariti novopečenim staršem, jim ponudim svoj čas, da si lahko oni vzamejo čas zase…..
Lp
Bravo skrbna, tako je treba.
Sama sem jih imela že v porodnišnici cel bataljon, potem so me pa še pred vrati čakali, ko smo prihajali domov. Katastrofa. Ne vem od kje so se vzeli, saj so tudi sami imeli otroke; vedo pa povedat, kako so jim šli………na živce. Govorim o tašči, da ne bo pomote.
Lep deževen dan želim,
Serga
Tega tudi jaz ne razumem zakaj je nekaterim tako težko razumeti, da v takem času potrebuješ čas zase. Se spomnim, da pri prvem otročku nisem mogla ljudem dopovedati, da si ne želim obiskov v porodnišnici oz. mi največ pomeni da je ob meni moj partner… tako da so kljub vsemu prihrumeli… joj pa da ne govorim o tem kako vsi radi novorojenčke vlačijo po rokah 🙁
Mravljica, upam da boš uspešno rešila problem z nadležnimi obiski!
Skrbna res dobra ideja!
Mi smo še pred rojstvom naše Pikice vsem povedali, da prvi mesec ne želimo nobenih obiskov. Seveda smo bili veseli vsake pomoči s strani starih staršev (z mojimi starši smo tako ali tako pod isto streho, moževe starše smo pa tako ali tako sami poklicali naj se oglasijo).
V veliki večini so vsi našo željo upoštevali. Seveda se je zgodilo tudi to, da je moj mož na vratih odslovil nenapovedane obiske – rekel jim je, da spimo in naj čez kakšen teden pokličejo, kdaj je primeren čas za obisk.
Zanimivo: nihče ni zameril. Nasprotno – NJIM je bilo nerodno, da so kar tako vpadli. :))
In ideja Skrbne je fantastična!!!!
Nataša
Mravljica!
Tudi jaz imam dvojčka, tako da vem koliko je to dela.Non stop hranjenje, previjanje, crkljanje. No, sedaj sta moja junaka stara že 8 let in je veliko bolj enostavno. Jaz sem obiskom povedala že prej, da naj se prej najavijo, da se vemo organizirati. Ker sta bila moja dvojčka veliko prezgodaj rojena in sta se morala kar nekaj časa boriti za življenje, sem tudi prosila, naj pridejo na obisk samo, če so zdravi in brez otrok. Bolje prva, kot zadnja zamera.Ti kar povej tvojim obiskom, da potrebujete še nekaj časa mir. Če boš preveč utrujena, lahko zboliš, to pa ne bo v korist ne tebi, ne tvojima sončkoma.
Lep pozdrav in veliko užitkov s tvojima otročičkoma ti želim.
Karmen
razumem in eno in drugo stran
kako bi se šele počutili, če ne bi bilo nikogar, ali pa ne bi sploh imeli prijateljev. neguj to kar imaš in ne bodi groba pri odganjanju obiskov. razumem pa, da so lahko nadležni. sicer pa prijatelje boš vedno potrebovala in oni tebe, otroci bodo pa čez leta šli. in takrat bodo spet prijatelji na prvem mestu- sicer bodo vedno otroci na prvem mestu, ampak verjetno boš več videvala prijatelje kot otroke.
mnogo staršev se odloči in preveč grobo odrine prijatelje, ko so pa starejši jim je pa zelo dolgčas.
NatašaH
Močno dvomim, da je tvoj mož na takšen način odslovil vaše prijatelje.?
Jaz ti nikoli več ne bi prišla.
Zame NE BI VEČ OBSTAJALI PRIJATELJI, če ???????? sta res prijatelji….NatašaH napisal:
> Mi smo še pred rojstvom naše Pikice vsem povedali, da prvi
> mesec ne želimo nobenih obiskov. Seveda smo bili veseli vsake
> pomoči s strani starih staršev (z mojimi starši smo tako ali
> tako pod isto streho, moževe starše smo pa tako ali tako sami
> poklicali naj se oglasijo).
>
> V veliki večini so vsi našo željo upoštevali. Seveda se je
> zgodilo tudi to, da je moj mož na vratih odslovil nenapovedane
> obiske – rekel jim je, da spimo in naj čez kakšen teden
> pokličejo, kdaj je primeren čas za obisk.
>
> Zanimivo: nihče ni zameril. Nasprotno – NJIM je bilo nerodno,
> da so kar tako vpadli. :))
>
> In ideja Skrbne je fantastična!!!!
>
>
> Nataša
jaz take več ne pogledam, kaj šele da pridem na obisk. nobenega obiska ne jemljem kot nekaj slabega, saj obožujem druženje in prijatelji mi dajejo smisel v življenju. vsak enkrat to spozna.
kaj če bi si npr.natašin mož našel drugo… kako bi tedaj potrebovala prijatelje si verjetno sploh ne zamišlja. in v življenju je takšnih preobratov veliko. sicer pa vse se vrača.
Ja, ampak naj se prijatelji najavijo ne da samo vpadajo noter v življenjski ritem novonastale družinice. Če bi mene tako odslovili kot jih je natašin mož, bi to vzela dobronamerno in se zamislila nad sabo, ker se nisem najavila in je mogoče vseeno prehitro že takoj po rojstvu okorg njih hodit. Odvisno od karakterja človeka pač. Druge bi zamerile. Tudi o tem je že bilo govora pa se ne bi rada ponavljala:))
tOREJ DRAGE PRIJATELJCE, NAJAVITE SE, VPRAŠAJTE KDAJ LAHKO PRIDETE. iN NE ŽE TAKOJ PRVI TEDEN NAVALITI. Ups caps lock:)) Za obiske je čas po prvem mesecu, morda celo drugem. Upam, da jaz ne bom imela problemov s takimi nenapovedanimi obiski, ker bom vsem že prej povedala, da jih imam rada, jih spoštujem, ampak naj one tudi moje mnenje, moje prošnje. V porodnišnici pa me itak najbolj moti vsa žlahta(tudi tista, ki se sploh ne videvamo pogosto).
Takšno je pač moje mnenje.
Saj takih, ki tega ne razumejo, niti ne rabim več. Obiski in prijatelji so krasna zadeva, ampak samo do svoje meje. Če imam nekoga vsak dan na vratih oz. če se mi neneapovedan pojavi na vratih 3 tedne po porodu to za moje pojme presega vsako še sprejemljivo mejo. In tudi mi smo že prej oznanili, da hočemo en mesec miru, nato pa bomo mi poklicali in se dogovorili za obiske, tako da ne bo 5 ljudi naenkrat tacalo po dojenčku.
Pa še jaz dodam moje mnenje. Mi smo že pred rojstvom povedali, da v porodnišnico obiski naj ne hodijo in doma bomo sprejeli obiske po 1 mesecu in nič prej. Mislim, da novo nastala družinica potrebuje svoj čas in predvsem mir in da prijatelji (tapravi), sorodniki to razumejo. Vsekakor je boljša prva kot zadnja zamera.
lep pozdrav mamiR
Naj pa dodam še to, da sem bila, ko sem 3. prišla iz porodnišnice, zelo utrujena in sem šla spat za 1 urico ravno, ko je že naslednji dan prišla patronažna. Rekla sem možu, naj ji pokaže otroka, če je z njim vse v redu, jaz pa nujno rabim spanje. Sicer ni bila preveč zadovoljna, a jaz sem se spočila, ker se v porodnišnici itak ne moreš.
Mislim, da malo pretiravate. Res je prvi mesec težko, vendar obiske kar na tak način odsloviti je tudi zame nekaj zelo grdega.
Jaz tudi ne bi prišla več nikoli k nekomu, ki bi me odlovil z besedami, da vas bomo že mi poklicali, kot da smo nek generalni direktor, ki določi termin, kdaj bo “gospoda” lahko sprejela obiske.
Pri meni so bili vsi dobrodošli in običajno so tako ali tako kmalu odšli. Raje si za tiste prvih 14 dni rezerviraj pomoč v obliki 200{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465} svojega moža, ki naj vse opravi namesto tebe, tudi streže obiske, ti pa boš medtem menda že lahko sedela govorila z obiski.
lp
Mimika
Seveda zavračaj obiske, kaj pa. Pri nas je bil mož filter – zahvaljeval se je za čestitke itn in vsakemu odločno povedal, da sem (sva) čisto neprespana, otroček ima poseben ritem, ne gre, sori. Se vidimo kasneje.
Pa je.
Kdor razume, razume, kdor pa ne – pa mogoče nekoč bo, če pa ne, pa kaj češ. To je res naporen, lep, čustveno nabit čas, le zakaj bi si ga grenila zaradi vljudnosti ?!??!
lep pozdrav!
No mi smo s tem razčistili že pred porodom in jim povedali da en mesec ne bo nič.Eni so bili užaljeni drugi niso resno vzteli in so kmalu poklicali itd Ampak imeli smo svoj mir, ritem in mali je bil najbolj priden dojenček.In še kasneje ko so obiski prihajali smo se ozirali zgolj na malčkove potrebe, veš kaj to je tako kratek čas da si ga vsak zasluži.In ne obremenjuj se s postrežbo.Meni so tako svetovali eni prjatli in imeli so čisto prav.Pa še zima je bila, polna prehladov, pri čemer so najbolj bogi dojenčki, ki prvi pokasirajo pa še pomagat si ne znajo.Tako da, ti jih kar brez slabe vesti zavrni, razen če bi kdo rad prišel pomagat:lahko skuha kosilo, lika perilo,itd.To je sedaj vse kar potrebujete….LP