za nejeverne tomaže
spletni komentar;
V življenju nisem še nikoli ničesar komentiral online. Tokrat čutim, da je čas, da povem naslednje: preverjeno danes – zgodba iz Milana (Italija). Brat družinske prijateljice – starejši gospod – je bil v petek sprejet v eno Milanskih bolnišnic; v soboto je umrl. Sestra (družinska prijateljica) ni dobila dovoljenja, da se udeleži pogreba svojega brata!!! Pokojnika so odpeljali iz bolnišnice, bager je izkopal jamo, na pogreb je dovoljeno 10 najožjim družinskim članom. Vse se zgodi v nekaj urah! To je realnost danes v Italiji. V odgovor vsem skeptikom in dvomljivcem – to ni navadna gripa!
Vse to se lahko zgodi tudi pri nas!
Hvala za napisano. Ker, ko tako na hitro preletim teme zgubim vsako zeljo, da napisem karkoli kar vem o temi. Morda se ob taksnih novicah, ki so ljudem blizu, zaspani zbudijo. Ker, ce posredujem info o ekonomskih vojnah, ki se ze zacenjajo kot posledica vsega kar se sedaj dogaja, te ima narod za mahnjenega, semanj pa zmorejo doneti kako zelo se jih vse to tice.
Dejansko je stvar taka, da vecina nekaj resno vzame, ko dobijo po lastnem piskru.
Naj še jaz prilepim, malo daljši prispevek, piše zdravnik v Bergamu.
V enem od e-poštnih sporočil, ki jih te dni zdaj že večkrat na dan prejemam od uprave bolnišnice, je tudi točka z naslovom »odgovorno sporočanje na socialnih omrežjih« z nekaterimi priporočili, ki jih lahko samo podpiram.
Po dolgem razmišljanju o tem, ali sploh in kaj napisati o tem, kar se nam dogaja, sem prišel do dognanja, da molk ne predstavlja odgovornega ravnanja. Zato bom poskusil ljudem, ki niso vključeni v naše delo in niso seznanjeni z našo stvarnostjo, predstaviti, kaj preživljamo v Bergamu v teh dneh pandemije zaradi virusa Covid-19.
Razumem potrebo po tem, da se ne ustvarja panika, a če sporočilo o nevarnosti tega, kar se dogaja, ne doseže ljudi in če še vedno slišim, da jim je vseeno za priporočila, da se še vedno družijo in da se nekateri pritožujejo, ker ne morejo v fitnes ali na nogometne turnirje, me dobesedno zmrazi.
Prav tako mi je jasno, da bo gospodarska škoda velika, in tudi zaradi tega me skrbi. Po epidemiji bo izjemno težko začeti znova. Vendar pa želim poleg dejstva, da naš zdravstveni sistem dobesedno uničujemo tudi z gospodarskega vidika, izpostaviti pomen pogubnih posledic za zdravje v vsej državi, in se mi zdi “grozljivo”, da na primer rdeče cone, ki jo je regija že zahtevala, še niso vzpostaviti tudi v občinah Alzano Lombardo in Nembro (seveda gre tu samo za moje osebno mnenje).
Tudi sam sem z začudenjem opazoval reorganizacije celotne bolnišnice v prejšnjem tednu, ko je bil naš sedanji sovražnik še potuhnjen: oddelki so se počasi “praznili”, odpovedovali so vse dodatne dejavnosti in sproščali intenzivne terapije, da bi pripravili čim več postelj. Zabojniki, ki prihajajo pred urgenco, da se zagotovijo vstopne točke in preprečijo morebitne okužbe. Vsa ta hitra preobrazba je na hodnike bolnišnice vnesla ozračje nadrealistične tišine in praznine, ki je takrat še nismo v celoti dojeli, kot da čakamo na vojno ki se bo začela, in mnogi (vključno z mano) niso bili tako zelo prepričani, da bo sploh udarila, še manj, da bo udarila tako srdito.
Še zdaj se spomnim svoje nočne izmene pred tednom dni, ki sem jo po nepotrebnem prebedel v čakanju na klic iz mikrobiologije Sacco. Čakal sem namreč na izvid brisa na prvega osumljenega pacienta v naši bolnišnici in razmišljal, kakšne posledice bo to imelo za nas in za kliniko. Če pomislim nazaj, se mi zdi vznemirjenje za en nepotrjen primer skoraj smešno in neupravičeno, zdaj ko sem videl, kaj se dogaja.
Situacija je namreč tu dramatična. Preprosto ne najdem drugih besed
Vojno stanje je dobesedno eksplodiralo in borimo se neprekinjeno, dan in noč.
Eden za drugim prihajajo nesrečni reveži na urgenco. Znaki, ki jih imajo, niso v ničemer podobni zapletom gripe. Nehajmo že govoriti, da gre samo za malo hujšo gripo. V teh dveh letih, odkar delam v Bergamu, lahko potrdim, da ljudje ne prihajajo na urgenco brez razloga. In tudi sedaj so se obnašali pravilno. Sledili so vsem navodilom: teden ali deset dni doma z vročino, ne da bi šli ven in tvegali okužbo, a zdaj ne zmorejo več. Ne dihajo dovolj, potrebujejo kisik.
Terapij in zdravil za ta virus praktično ni. Potek bolezni je odvisen predvsem od našega organizma. Mi lahko bolnika samo podpiramo, ko sam ne zmore več. V glavnem pa upamo, da bo njegovo telo samo izkoreninilo virus, s tem se morate soočiti. Protivirusne terapije so pri tem virusu eksperimentalne in iz dneva v dan se učimo njegovega obnašanja. Če ostanete doma, dokler se simptomi ne poslabšajo, to ne bo spremenilo poteka bolezni.
A zdaj je v tej drami prišlo do pomanjkanja postelj. Drug za drugim se oddelki, ki so bili izpraznjeni, polnijo z impresivno hitrostjo. Zaslonske table z imeni bolnih, različnih barv, odvisno od operacijske enote, ki jim pripadajo, so zdaj vse rdeče in namesto kirurških operacij je postavljena vedno ista prekleta diagnoza: dvostranska intersticijska pljučnica.
Zdaj pa mi povejte, kateri virus gripe povzroči tako hitro tragedijo. Ker je to razlika (zdaj grem nekoliko na tehnično področje): pri klasični gripi, s katero se tudi sicer okuži veliko manj prebivalstva v daljšem času, prihaja do zapletov mnogo redkeje in LE, KADAR VIRUS uniči naravne zaščite zgornjih dihal in omogoči, da BAKTERIJA, ki običajno prebiva v zgornjem traktu, vdre v bronhije in pljuča, kar povzroči resnejše primere. Covid 19 povzroča relativno blago bolezen pri številnih mladih, pri mnogih starejših ljudeh (A NE LE PRI NJIH) pa dejansko povzroči SARS, ker pride neposredno v alveole pljuč in jih okuži, zaradi česar ne morejo opravljati svoje funkcije. Nastala dihalna odpoved je pogosto resna in po nekaj dneh hospitalizacije zgolj kisik, ki ga lahko dajemo v oddelku, ne zadostuje več.
Oprostite, a kot zdravnika me podatki, da so resni primeri večinoma starejši ljudje z drugimi boleznimi, ne pomirjajo. Pri nas je najbolj zastopana starejša populacija in težko je najti nekoga, ki nad 65 let ne jemlje vsaj tablete za pritisk ali diabetes. Zagotavljam pa vam, da ko vidite mlade ljudi, ki končajo na intubirani intenzivni negi ali, še slabše, priključeni na ECMO (stroj za najslabše primere, ki kri izloči, jo ponovno oksigenira in vrne v telo, v čakanju, da bo organizem, če bo šlo vse po sreči, zacelil pljuča), vsa ta brezskrbnost za usodo mladih ljudi mine.
In medtem ko se na družbenih omrežjih še vedno nekateri ponašajo s tem, da se ne bojijo in da ne upoštevajo navodil, ali protestirajo, da so njihove običajne življenjske navade “začasno” v krizi, se dogaja epidemiološka katastrofa.
Ni več kirurgov, urologov, ortopedov, smo le zdravniki, ki nenadoma postanejo del ene same ekipe, da bi se soočili s tem cunamijem, ki nas je preplavil. Primeri se množijo, 15-20 hospitalizacij na dan, vse iz istega razloga. Rezultati brisov zdaj prihajajo drug za drugim: pozitiven, pozitiven, pozitiven. Nenadoma urgentna soba kolapsira. Izredne razmere so izdane: pomoč je mogoče zagotoviti le v nujnih primerih. A kaj, ko so vsi nujni. Zaslon osebnega računalnika z razlogi za dostop je vedno enak: vročina in težave z dihanjem, vročina in kašelj, respiratorna insuficienca itd … Izpiti, radiologija vedno z istim stavkom: dvostranska intersticijska pljučnica, dvostranska intersticijska pljučnica, dvostranska intersticijska pljučnica. Vsi za hospitalizacijo. Nekaj jih intubiramo in gredo na intenzivno nego. Za druge je prepozno …
Zdi se mi neverjetno (govorim za HUMANITAS Gavazzeni, kjer delam), da smo lahko v tako kratkem času uvedli tako podrobno zasnovane razporede in reorganizacijo virov, ki se soočajo s katastrofo tega obsega. In vsako reorganizacijo postelj, oddelkov, osebja, delovnih izmen in nalog neprestano pregledujemo iz dneva v dan, da bi poskušali dati vse in še več.
Intenzivna nega je nasičena in improvizirano se odpirajo nove. Vsak ventilator je zlata vreden: tisti iz operacijskih dvoran, ki so zdaj prekinili svoje nujne dejavnosti, postanejo mesta intenzivne nege, ki prej niso obstajala.
Prej zapuščeni oddelki so zdaj nasičeni, osebje je pripravljeno poskušati dati vse od sebe za bolne, a izčrpano. Osebje je izčrpano. Vidim sem utrujenost na obrazih, ki prej niso vedeli, kaj sploh je utrujenost, in to kljub že tako napornim delovnim obremenitvam. Vidim, da ljudje ostajajo v službi tudi po izteku izmene, za nadure, ki so zdaj običajne. Vidim sem solidarnost vseh nas, ko priskočimo na pomoč svojim internističnim kolegom, in vprašamo: “kaj lahko storim zate zdaj?” ali “to hospitalizacijo prepusti meni.” Zdravniki, ki premikajo postelje in premeščajo paciente, ki namesto medicinskih sester izvajajo terapije. Medicinske sestre s solzami v očeh, ker ne moremo rešiti vseh in življenjski znaki več bolnikov hkrati razkrivajo usodo, ki je že zaznamovana.
Ni več izmen, urnikov. Za nas izven bolnice ni več družbenega življenja.
Sam sem že nekaj mesecev ločen in zagotavljam vam, da sem se vedno trudil, da bi svojega sina nenehno videval tudi takrat, ko nisem bil v nočni izmeni, in sem raje žrtvoval nekaj ur spanca, da bi bil z njim. A zdaj že 2 tedna tega prostovoljno ne počnem več. Niti svojega sina niti družinskih članov ne vidim zaradi strahu, da bi jih okužil in posledično okužil starejšo babico ali sorodnike z drugimi zdravstvenimi težavami. Zadovoljim se z nekaj fotografijami mojega sina, ki jih vedno znova gledam v solzah, in nekaj video klici.
Zato bodite tudi potrpežljivi tudi vi, ki ne morete v gledališče, muzeje ali telovadnico. Imejte usmiljenje do starejših ljudi, ki bi lahko umrli. Prosim, poslušajte nas, zapuščajte dom samo, če je to res nujno. Ne hodite množično po trgovinah – ravno tam se lahko nalezete od ljudi, ki še ne vedo, da so okuženi. Mogoče, če imate običajno masko (tudi tisto, ki se uporablja za določeno ročno delo), si jo nadenite. Ne iščite ffp2 ali ffp3. Te bi morale služiti nam, ki se že zdaj soočamo s težavami, da bi jih nabavili.. Do zdaj smo morali njihovo uporabo optimizirati le v določenih okoliščinah, kot je pred kratkim predlagala WHO zaradi njihovega splošnega pomanjkanja.
Da, zaradi pomanjkanja določene opreme smo jaz in številni drugi kolegi zagotovo izpostavljeni kljub vsem sredstvom zaščite, ki jih imamo. Nekateri smo se kljub protokolom že okužili. Nekateri okuženi kolegi so okužili svoje družinske člane, nekateri družinski člani pa se že borijo med življenjem in smrtjo.
Mi smo tam, kamor se najbrž zaradi svojih strahov vi ne bi podali. Imate prav. Poskušajte se izogniti tem krajem. Povejte svojim družinskim članom, ki so starejši ali imajo druge bolezni, naj ostanejo v zaprtih prostorih. Prosim, prinesite jim vi potrebne stvari.
Mi pa nimamo druge možnosti. To je naše delo. Pravzaprav to, kar počnem v teh dneh, v resnici ni tisto delo, za katerega sem se šolal, vendar ga vseeno opravljam in všeč mi bo, dokler bo v skladu z istimi načeli: poskušati pomagati bolnikom, da se bodo počutili bolje, ali ublažiti trpljenje in bolečine tistim, ki žal ne bodo ozdraveli.
Ne bom pa namenil veliko oseb tistim, ki nas danes označujejo za heroje in ki so nas do včeraj bili pripravljeni žaliti in prijavljati. Saj bodo spet začeli žaliti in prijavljati takoj, ko bo tega konec. Ljudje vse hitro pozabijo.
Pa saj niti nismo heroji v teh dneh. To je naše delo. Prej smo vsak dan tvegali kaj slabega: ko segamo z rokami v trebuh, poln krvi nekoga, za katerega sploh ne vemo, ali ima HIV ali hepatitis C; ko to počnemo, tudi če vemo, da ima HIV ali hepatitis C; ko se zbodemo z iglo bolnika s HIV in moramo mesec dni jemati zdravila, zaradi katerih bruhamo od jutra do večera. Ko tesnobno odpiramo rezultate testov po tem, ko smo se po nesreči zbodli, v upanju, da ne bomo okuženi. Preprosto si služimo za življenje z nečim, kar nam daje čustva. Ni važno, ali so lepa ali grda, zadostuje, da jih odnašamo s seboj domov.
Konec koncev želimo biti samo koristni. Zdaj pa se potrudite in bodite koristni tudi vi: mi z našimi dejanji vplivamo na življenje in smrt nekaj stotin ljudi. Vi, s svojimi, pa še veliko več.
Prosim, delite in prosite za delitev sporočila. Treba je razširiti glas, da preprečite, da bi se po vsej Italiji zgodilo to, kar se dogaja tu pri nas.
Hvala za napisano. Ker, ko tako na hitro preletim teme zgubim vsako zeljo, da napisem karkoli kar vem o temi. Morda se ob taksnih novicah, ki so ljudem blizu, zaspani zbudijo. Ker, ce posredujem info o ekonomskih vojnah, ki se ze zacenjajo kot posledica vsega kar se sedaj dogaja, te ima narod za mahnjenega, semanj pa zmorejo doneti kako zelo se jih vse to tice.
Dejansko je stvar taka, da vecina nekaj resno vzame, ko dobijo po lastnem piskru.
[/quote]
moram priznat, da tudi jaz tega virusa nisem jemala tako resno. Edinole čudne informacije iz Wuhana, ko se je govorilo, da ležijo trupla kar na cestah, je zbujalo misel, da se za tem skriva nekaj več, kot so mediji govoril na začetku.
Zdaj pa me postaja strah, ne le virusa, ampak motene oskrbe, gospodarske krize, panike. Lahko se nam bo ta mali svet kar zrušil v črepinje, pa bomo spali, dokler se ne prebudimo v grozljivo realnost apokalipse zdaj. In kako majhni se zdijo počasi vsi naši prejšnji problemi.
moram priznat, da tudi jaz tega virusa nisem jemala tako resno. Edinole čudne informacije iz Wuhana, ko se je govorilo, da ležijo trupla kar na cestah, je zbujalo misel, da se za tem skriva nekaj več, kot so mediji govoril na začetku.
Zdaj pa me postaja strah, ne le virusa, ampak motene oskrbe, gospodarske krize, panike. Lahko se nam bo ta mali svet kar zrušil v črepinje, pa bomo spali, dokler se ne prebudimo v grozljivo realnost apokalipse zdaj. In kako majhni se zdijo počasi vsi naši prejšnji problemi.
[/quote]
Sem redno v stiku s prijatelji na Kitajskem (gre za Kitajce). Ko so mi pisali še pred enim mesecem kako se borijo proti virusu se je moje občudovanje do njih še povečalo. Vsak posameznik opravi svoj delež (vsakodnevna preventiva je bila izjemna) in to do konca in disciplinirano. Pomislil sem, kaj bi se zgodilo če to pride bliže: mi tega niti približno nismo zmožni narediti. In sedaj je to tako blizu. Italija se je odzvala kar hitro ali bo uspešna? Kaj bodo storili drugi? Bomo uspešni?
Hvala za zapis.
Prilagam še od ene dohtarce, ki pravi (kratek povzetek): OSTANITE DOMA!
Zdravniki poročajo o zelo velikem številu prej popolnoma zdravih 30-40 letnikov na intenzivni negi. V prvem valu je šlo pretežno za starejše, v drugem začenjajo obolevati mlajši. Po vsej verjetnosti se njihov močnejši mehanizem brani dlje časa od starejšega, vendar na koncu omagajo. Vsi zdravniki so enakega mnenja: to ni gripa, je nekaj veliko hujšega.
Ker bomo v kratkem v istem sranju kot Italija, je morda pametno, da začne NIJZ prevajati obvestila, ki zdaj krožijo tam, kot to:
Kratko in jedrnato:
Postelj v intenzivni negi zmanjkuje.
– Istočasno prideta vaša 55-letna mama, ki jemlje tablete za pritisk in 55-letnica brez drugih bolezni. Vaša mama ostane zunaj.
– Istočasno prideta vaš 70-letni dedek, ki jemlje več vrst tablet, in 16-letno dekle. Vaš dedek ostane zunaj.
– Istočasno prideš ti, ki si star 23 let in 8-letni otrok.
Ti se boš razjezil, moledoval, grozil boš s tožbami, grozil, da boš razbil urgenco. Se bo kaj spremenilo? Odgovor bo še vedno ne.
Nekaj pa lahko vsi skupaj spremenite zdaj, ne glede, ali ste 50-letna mama, 16-letno dekle, 23-letni fant ali 70-letni dedek. Kako? Preprosto: OSTANITE DOMA.
Ni zapleteno, sprehod, park, aperitiv, bar, morje, gore, vse to boste lahko delali čez mesec ali dva.
Zdaj ostanite doma.
Ker je celo to, čemur pravite “en kratek skok”, lahko usodno za vas in za druge.
Ker ZDAJ primanjkuje postelj na intenzivni negi in ZDAJ si moramo med seboj pomagati.
Izvoli. Sicer pa, zakaj se sploh trudim. Odpelji se tja in si oglej na svoje oči, samo potem ostani v karanteni.
https://www.firstonline.info/noi-in-trincea-contro-il-covid-19-senza-di-voi-perdiamo-parla-un-medico-di-bergamo/
in še tega: prisiljeni izbirati med pacienti
https://www.huffingtonpost.it/entry/coronavirus-il-medico-di-bergamo-costretti-a-decidere-chi-salvare-come-in-guerra_it_5e65f614c5b6055728077bee
Sem redno v stiku s prijatelji na Kitajskem (gre za Kitajce). Ko so mi pisali še pred enim mesecem kako se borijo proti virusu se je moje občudovanje do njih še povečalo. Vsak posameznik opravi svoj delež (vsakodnevna preventiva je bila izjemna) in to do konca in disciplinirano. Pomislil sem, kaj bi se zgodilo če to pride bliže: mi tega niti približno nismo zmožni narediti. In sedaj je to tako blizu. Italija se je odzvala kar hitro ali bo uspešna? Kaj bodo storili drugi? Bomo uspešni?
[/quote]
Če dobro poznaš Kitajce potem veš da je 99,99{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465} vsega kar producirajo v javnost fake.
“Ne hodite množično po trgovinah – ravno tam se lahko nalezete od ljudi, ki še ne vedo, da so okuženi. “
Točno to, ampak to je edino res nujno, ker jesti je pač treba in zato morajo pač ljudje NE KAŠLJATI v druge, ker nikoli ne veš… Pa upoštevati razdalje 1 metra.
RAZEN, če si želite Italije.
Dejstvo je, da je zdravnik lepo napisal, da traja od 7 do 10 dni, preden ljudje poiščejo pomoč na urgenci, ker ne morejo več normalno dihati. V tem času pa marsikdo misli, da ima le blag prehlad ali gripo. Vsi pa vemo, da taki ljudje hodijo okoli in kašljajo vsepovsod.
indal
09.03.2020, 16:33:16
“SE KAR STE ŽELELI VEDETI O KORONA VIRUSU PA VAM JAVNE SLUŽBE NISO POVEDALE… Corona virusi so velika družina virusov (eden od njih je leta 2003 povzročil epidemijo SARS-a, večina pa pri ljudeh povzroča le običajna prehladna obolenja). Nekatere oblike se pojavljajo pri ljudeh druge pri živalih, tretje pa mutirajo in se prenesejo iz živali na človeka. Osnovna nosilna struktura teh virusov ostaja ista, nastanku COVID19 pa sta botrovali dve pomembni mikro-mutaciji, pravi epidemiolog, prof. Massimo Cicozzi, ki je v laboratorijih Centra za biomedicino v Rimu (IT), skupaj z ostalimi znanstveniki, raziskal genealoško drevo tega virusa. Prva mutacija se je zgodila konec novembra 2019, ob prenosu iz živali (v tem primeru netopirja) na človeka, nato je virus znova mutiral in oslabel, njegova smrtnost pa se je iz povprečnih 9,8{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465} (kot je npr. pri SARS-u) zmanjšala na 3,5{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465}. Prenos Corona virusov iz živali: netopirjev, govedi, kamel, mačk, …, se je najverjetneje zgodil na eni od velikih, prenatrpanih živilskih tržnic z živimi živalmi, pomembno pa je vedeti, da živali, s hišnimi ljubljenčki vred, niso prenašalke že mutiranega virusa – torej bolezni COVID19! Virus je zelo prilagodljiv, zato se (hitro!) prenaša med ljudmi kapljično – torej predvsem s slino (ob dotiku, kašljanju, …, s kihanjem ga pošljemo celo do 8m daleč), v zaprtih prostorih, kjer je velika gneča, pa se ob dihanju ustvarijo drobni vlažni delci – aerosoli, na katerih lahko virus potuje celo po zraku (kar, v nasprotju z znanstveniki, na našem NIJZ zanikajo). Kljub temu, da potrebuje živega gostitelja lahko virus nekaj časa preživi tudi izven telesa [/u][/b]– različno dolgo na različnih površinah (les, plastika, kovina, …), ki pri sobni temperaturi ostajajo kužne do 9 dni. Virolog, prof. Matteo Bassetti, iz bolnišnice San Martino (Genova, IT) navaja, da se pri 80{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465} okuženih pojavijo šibki simptomi kot so blagi prehlad, vnetje oči in podobno, ali so celo brez simptomov, zato predvidevajo, da je realno število okuženih vsaj 2-3 krat večje od uradnega. Pri 20{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465} okuženih je potek bolezni težji: s hujšim kašljem, dihalnimi težavami in pljučnico, vročina je navadno 38 – 38.5C. Med 5 in 7 dnem se bolezen poslabša, teh nekaj kritičnih dni pa premostijo z umetnim predihavanjem (navadno v intenzivni negi), na kar se bolniki odlično odzivajo (včasih je dovolj le obrat, da se pacientu razširijo pljuča in spet lažje zadiha). Za zdravljenje težjih primerov po svetu (tudi na Kitajskem) že uporabljajo anti-viralna zdravila. Prva pacienta, ki sta se pojavila v Italiji, so tam ozdravili z učinkovitim Remdesivir-om (prvotno zasnovanim za boj proti Eboli), ki ga uvažajo iz ZDA (a pri nas tega zdravila niti ne omenjajo!). Povprečna starost umrlih v Italiji je 81.3, večjemu odstotku smrtnosti pa botrujejo bolnišnične okužbe zaradi navala okuženih v ambulante in urgentne centre, ki (kljub navodilom!) namesto, da bi od doma poklicali svojega zdravnika, ogrožajo najranljivejše skupine in povzročajo zlom zdravstvenega sistema zaradi velikega števila okuženih zdravnikov, medicinskih sester, … . Ob vsakem izrednem dogodku, kar pandemija Corona virusa gotovo je, so nujne pravočasne, jasne, ažurirane in strokovno podprte informacije, podajane iz zanesljivega uradnega vira (za razliko od nasprotujočih si, nepopolnih informacij, kot jih podaja NIJZ, ki rodijo paniko in kaos). Pravila so preprosta: če imate gripi ali prehladu podobne simptome in/ali ste se pripotovali iz spornih držav, oz. ste bili v stiku s tako osebo, NE hodite v ambulante, na urgenco – POKLIČITE vašega osebnega zdravnika ali na 112, OSTANITE DOMA 14 dni (zdaj znana inkubacijska doba), vljudna osebna razdalja 1.5m, kašljanje in kihanje v komolec, umivanje rok ter ne dotikanje obraza pa že sodijo (vsaj upam) v domeno zdrave pameti in civilizacijskih pridobitev, ali pač? (Namesto NIJZ in ostalih plačanih javnih servisov, sem za vas povzela ter prevedla informacije iz spletnih virov ter italijanske TV postaje Rete4, oddaja »Quarto Grado«: Jana K “
Zdravnik je Daniele Macchini.
Preberi in se zamisli
https://www.facebook.com/daniele.macchini.52/posts/3395152210500625
Ja, težko je verjeti, da smo sredi tega. Da smo.
Da ni več osamljena Kitajska.
Virus bi moral osrati le tam, kajne? Pa ni!
Tudi onim na Titaniku ni bilo, ko se je nepotopljiva ladja že skoraj potopila.
Niti pred prvo, drugo svetovno vojno, marsikdo ni verjel, da se bliža norost in poguba.
Da Hitler, možiček, zmore. Je zmogel. Da drugi možički zmorejo. So zmogli.
Koliko mio populacije je pobral samo komunizem? 300mio. !. !.