Otroci doma
Otroka delata za šolo + treningi preko videa. Vmes imamo skupne obroke, kratek sprehod (danes ne, ker dežuje in se nam ne da), pogledamo kakšen film, beremo knjige, igramo karte, activity,…
Nam je prav fino skupaj, ko ni norenja. Se v tem času niti enkrat še nismo sporekli, ne mi2 z možem, ne otroka.
Mi bi potrebovali, nujno učitelja telovadbe.
Vsi…:)
Bi pa ta mularija rada šla ven zvečer, pa ne pustimo, ampak potem se neki grdo gledamo 🙂
14 dni so že doma, kakšen skok na kolo to je pa vse.
Učijooo se pridno jaaaaa, najstniki še sploh.
Zdaj imajo s prijatelji virtualne palačinke, ker mama ne pusti na obisk…spet smo vse krivi starši :))))
:)))) Hvala za smeh…ekranizirani
[/quote]
A si predstavljaš izolacijo v naših časih najstništva, ko je ORF bil presežek televizije in stacionarni telefon, na katerem nisi smel biti več kot minuto ali dve – ker telefon je samo za NUJNE klice. Saj moja deca se nič ne pritožuje, ampak, sam pravim – kot tisti nik….
A si predstavljaš izolacijo v naših časih najstništva, ko je ORF bil presežek televizije in stacionarni telefon, na katerem nisi smel biti več kot minuto ali dve – ker telefon je samo za NUJNE klice. Saj moja deca se nič ne pritožuje, ampak, sam pravim – kot tisti nik….
[/quote]Si predstavljam kako bi bilo v naših časih :))) vi ste imeli vsaj ORF, mi smo mogli še za tisto Slovenijo vrtet anteno pred hišo :)))) če smo hotli kaj videt.
Šole, pouka smo bili itak veseli, da je ni, se spomnim, ko je eno zimo zapadlo snega, da nismo mogli iz hiš. jas sem to zavlekla v ene tri dni, sam pol sem mogla že it v šolo, ker tam kjer sem bila v srednji, je že počasi skopnel 🙂
Zadnjič pravim sinu, da ko bo nekoč to govoril, kar se sedaj dogaja, svojim otrokom, ga bodo poslušali odprtih ust.
ja tale internet je res ena fajn zadeva, v naših časih smo vedeli vse,samo preko poročil in še to cenzurirano.
Pa saj bi to stanje takrat domnevali, da nas bojo vsi pobili, da nas zastrupljajo, da bo vojna, da so marsovci zajeli planet..
Eh saj marsikdo misli tako tudi sedaj :))))
kaj ima veze blok? 🙂 nima veze..
nanaša se na to, kako otroci pridno delajo, ko mame pečemo virtualne palačinke 🙂
[/quote]
Moji dopoldan delajo za šolo, dijakinja 4. letnika včasih tudi do 14-ih.
Sicer pa zajtrk ob 7-ih ali kakšno minuto čez, potem gredo ven ali na sprehod s psom. Fanta gresta običajno na jutranji tek.
Ob 8-ih šola.
Če sem v službi, sami dokončajo kosilo.
Popoldan so večino zunaj in pomagajo možu pri zunanjih delih.
Ekranov imajo dopoldan dovolj. Dodamo jih vsi še malo zvečer.
Dolgčas nam nikakor ni.
Otroka sta 5.razred in ne visita pred ekrani ampak se igrata cele dneve. Obveznosti za solo predelamo v dveh dneh potem pa ”zurka”. Pred hiso migata, notri izvajata poskuse, se igrata z druzabnimi igrami, situacijski komicni nastopi, poskusi..ma ne zmanjka jima veselja. Ekranov pri nas ne pustimo oz max eno uro na dan z obveznostmi za solo vred. In to zdaj silom prilike zaradi sole prej ekranov nista poznala. Ogabno mi je videti otroke zabuljene v ekran. Ne bi tega hotla naredit otrokom. Naj se veselita zivljenja ne pa navlecena kot dzankija pred sipco pa tresoca in jezna,ko se ju zeli odlepit dol. Grozno kaj eni naredijo otrokom zaradi lastne lenobe ukvarjanja z njimi. Fuj. Zelo slaba dota.
Moja dva, sin in hcerka, pa zelo trpita. Sta take sorte, da jima je druzenje, socialno zivljenje na vrhu prioritet. Starsa, pa ce se še tko dobr razumemo, ne moreva nadomestiti druzenja z vrstniki v živo. In nobena aplikacija jima ne pomaga zafilati praznine pomanjkanja stikov.Trenirata oba on line, kuhata na polno, hodita na sprehode s psom, ju ni tud po 2 uri nazaj, med sabo sta se sprijateljila max., učita se kot še nikoli prej, pa vseeno se jima kisa v glavi.
Se ne strinjam. Meni moji straši niso omejevali gledanja tv, kasneje p tudi ne interneta. Posledice so takšne, da sem bila vedno med najbolj razgledanimi in uspešnimi v šoli, na faksu, poleg tega pa sem se zelo dobro naučila tujih jezikov. Moj brat pa tudi programiranja(jaz malo manj,ker me je zanimalo drugo). Skratka – so tudi veliki plusi, samo gledati in brati moraš tisto resno, zanimivo in ne same bedarije. Zato pa jaz ne razumem staršev, ki tako zelo omejujejo tv in računalnik svojim otrokom. S tem jih delajo hendikepirani v današnjem svetu, kjer brez tega pa res ne gre.
Pa kaj, če je trenutno obdobje, ko so otroci več na “ekranih”? Saj bo minilo, bo prišel čas še za druge stvari. Bolje kot pa da izginejo in se družijo z drugimi in tako širijo okužbo.
Ne vem, zakaj imaš toliko proti ekranom: to, da tebi nekdo, ki je zabubljen v ekran, grdo izgleda, res ni noben argument. Saj je tudi nekdo, ki bere knjigo, videti podobno pasiven, pa se ti to verjetno ne zdi sporno? Pri nas nimamo nobenih prepovedi ali omejitev glede računalnika, pa otroci v življenju počnejo še vse kaj drugega, kot da so na računalniku. V tem času izolacije seveda pogledajo kakšno risanko več, odigrajo več virtualnih igric, komunicirajo preko virtuale s starimi starši, sorodniki, vrstniki, včasih pa se preko telefona ali računalnika tudi vsak id nas posebej zabubi v svoj svet, malo odklopi. V tem ne vidim čisto nič spornega, zame je to le ena od dejavnosti, ki jih počnemo čez dan. Ker ni omejevanja, tudi ni nobenih težav, ko je treba z uporabo naprav zaključiti. Podoben pristop imamo tudi do sladkarij.
Imam doma 2 in 5 letnika, moz v sluzbi, stanovanje v bloku 50m2, na igrisce ne moremo, vsakic ko stopimo ven je dretje in pregovarjanje z mlajsim, da mi je muka sploh ven. Sprehodi so eno samo priganjanje mlajsega ali nerganje starejsega. Notri ni nic bolje – starejsi se zamoti s kockami, risanjem… a mlajsi skoz rine v njega, podira, nagaja. Saj vem, da bi rad sodeloval, a starejsi ima rad mir. Tezko najdem aktivnosti, ki bi bile primerne za oba. Vmes se kuhanje, pospravljanje, uspavanje… Bomo nekako zgurali.