Starši so proti temu, da bi dobila pomoč – kaj lahko naredim?
Pozdravljeni!
Zaradi svoje lažje gibalne oviranosti in spektra avtizma bi potrebovala osebno asistenco. Dobila sem že odločbo glede števila ur in bi morala samo še izbrati asistenta. Tu se pa zatakne, zaradi tega, ker živim v isti hiši kot mama. Ta je pa proti temu, da bi kdorkoli od teh ljudi sploh vstopal v hišo in noče o tem sploh slišati. Sicer sem polnoletna, vendar zaradi nezaposljivosti nezmožna plačevati navadno najemnino, razpisov za neprofitna stanovanja pa trenutno v moji občini sploh ni. Sicer sem lastnica nekaj manj kot tretjine hiše po pokojnem očetu. Kar naj bi logično pomenilo pravico souporabe. Želim si zaživeti normalno življenje in ne vem kako naj ukrepam, da bi lahko dobila potrebno pomoč. Mama cele dneve dela, asistence pa ne želi pod izgovorom, da si želi en dan najti partnerja in da bi ljudje v hiši to samo ovirali, pa da ne bi imela svoje svobode, ker bi bil stalno nekdo prisoten in da ona si pač takega otroka ni izbrala in zato ne misli spreminjat svojih navad. Prav tako se ne želi soočiti z mojim stanjem, ampak še vedno živi v fantaziji, da bi jaz lahko ozdravela, če bi samo dovolj hotela.
Resnično me zanima kaj naj naredim, ker dejansko živim brez veliko potrebnih stvari in sem cele dneve sama. Še dobro, da imam nekaj prijateljev, ki mi pomagajo, vendar celo življenje tudi ne morem viseti na njih. Kaj bi vi naredili v mojem primeru? A imam morda kako pravico za katero ne vem? Sem kakorkoli zaščitena?
Hvala za vsak nasvet.
Amadea
Jaz sicer konkretno o pravicah pojma nimam. Mamin komentar se mi zdi prav žalosten, zakaj ji prisotnost asistenta ne bi bila po godu pa sicer razumem, vendar ne do te mere, da bi ti bila to pripravljena prikrajšati. Lahko razmislite o ločenih bivalnih enotah, če je to mogoče, sicer pa bi razmislil o tem, da je asistent prisoten predvsem takrat, ko je mama v službi. Tako boste vi imeli pomoč čez večino dneva, mame pa tudi nihče ne bo motil. Vkolikor se že niste pogovarjali v tej smeri.
Pozdravljena.
Moje mnenje je da ima tvoja mama prav. Si polnoletna, praviš da imaš lažjo gibalno oviranost, kar nebi smela biti ovira za to da se osamosvojiš, ter avtizem – karkoli že to je.
Po tem sestavku ki si ga napisala deluješ nadpovprečno inteligentna. Sigurno obstaja marsikaj kar bi lahko počela v življenju in služila svoj denar.
Če imaš težave s socialno interakcijo in funkcioniranjem v šoli, službi ipd. – vedi da je to normalno za ljudi tvojih let ki odraščajo in vstopajo v svet odraslih. Enim je lažje, drugim težje, odvisno od vzgoje in genetskih predispozicij. Glede na tvoj “avtizem” imaš pred sabo verjetno večji izziv kot povprečen mladostnik, ampak vse se da – če se hoče. Ali hočeš?
Vzami se v roke in poskušaj narediti nekaj iz sebe, zaenkrat imaš še vse možnosti odprte, z leti pa bo vedno težje. Nehaj čakati na mamo in pomoč drugih ljudi – to je recept za nesrečno življenje.
Želim ti vse najboljše in upam da si urediš situacijo tako da boš srečna.
Groza, samo to lahko rečem.
Moje čisto laično mnenje:
Par pomembnih stvari: nikjer ne piše, koliko si strara. Sklepam, da si polnoletna in ne rabiš zakonitega zastopnika? Pa še pravico imaš bivati, kjer bivaš? Če je to tako, potem mama nima kaj praskati. Na tvojem mestu bi v tem primeru šla ali na CSD in to povedala, pa ti bodo oni dali nasvet, ali pa bi kar najela asistenta.
Će pa si mladoletna, bi pa sploh šla na CSD, ker če imaš odločbo, ti mama krši eno od osnovnih pravic. Ne rabiš dodatnih pravic, dovolj je že to, da mama krši že pridobljeno.
Delam kot asistentka gibalno ovirani osebi.
Na žalost ti lahko povem, da je tvoj problem zelo pogost.
Čeprav moj uporabnik živi v popolnoma ločenem stanovanju, skoraj ne mine dan, da ne dela mama problemov.
Invalidom osebna asistenca ogromno pomeni, saj lahko delno ali popolnoma samostojno zaživijo, žal se pa ravno najbližji sorodniki velikokrat ne zavedajo kako pomemben je občutek, ko lahko vsaj o nekaterih stvareh odločaš sam.
Vse dobro ti želim.
Asistenca je danes dodeljena za vsak pasji prdec. Tudi za take, ki so jih včasih zdravili z leskovo mastjo. Ne bom ugibala, kaj in koliko si v resnici ovirana, vendar pa si zapomni, ko si boš zagotovila, da ne zmoreš živeti sama, si boš zaprla vsa vrata v “normalnost” Leta so nas farbali, da pomožnih šol, šol s prilagojenimi programi ne potrebujemo, ker je nujno otroke z vsemi deficiti zrinit v isto okolje. Zakaj neki? Če pa potem vsem na očeh dodeljujejo razne odločbe o nezmožnosti tega in onega. Otrok z odločbo je na koncu za delodajalca isto kot tisti s spričevalom posebne šole, le da so jih tam veliko bolj ciljno usposabljali za način življenja omejitvam navkljub. Zagotovi si raje vse možne oblike usposabljanj za delo, s katerim ti bo omogočeno normalno življenje. Asistent že navzven kaže na nezmožnost samostojnega bivanja. In nekaj res hudih invalidov poznam, ki jim na kraj pameti ne pade, da bi se družbi dokazovali kot nezmožni zaradi drzavnega ukrepa, ki danes to omogoča, prej ni in verjetno tudi prav dolgo ne bo.
Draga avtorica, ne išči nasvetov tukaj. Kot jaz vidim večina sploh ne ve kaj osebna asistenca je, kaj zajema in komu pripada.
In tudi večina ljudi tukaj se ne zna postaviti v kožo drugega, ker, če bi se znali, bi vedeli o čem govoriš.
Predlagam, da mami jasno poveš, da boš koristila asistenco, greš na csd in se še tam pogovoriš. Izbereš asistenta in poskusiš kako ti bo steklo, kot veš asistenco lahko kadarkoli prekineš, torej, če čez mesec dni ugotoviš, da to ni nekaj kar si si predstavljala, pač asistenco prekineš.
Pa še en nasvet, nikar ne izbiraj kot izvajalca raznih s.p.jev in drugih manjših zavodov, izberi enega večjih.
Groza, samo to lahko rečem.
Moje čisto laično mnenje:
Par pomembnih stvari: nikjer ne piše, koliko si strara. Sklepam, da si polnoletna in ne rabiš zakonitega zastopnika? Pa še pravico imaš bivati, kjer bivaš? Če je to tako, potem mama nima kaj praskati. Na tvojem mestu bi v tem primeru šla ali na CSD in to povedala, pa ti bodo oni dali nasvet, ali pa bi kar najela asistenta.
Će pa si mladoletna, bi pa sploh šla na CSD, ker če imaš odločbo, ti mama krši eno od osnovnih pravic. Ne rabiš dodatnih pravic, dovolj je že to, da mama krši že pridobljeno.
[/quote]
Je lepo napisala, da je polnoletna.
Po mojem mnenju mamin argument ne zdrži vode, ker ne vem, kaj naj bi jo vaša asistenca ovirala pri izbiri partnerja. Verjetno se bolj boji, da vas bo z vašo samostojnostjo izgubila in se v resnici boji samo spremembe v vajinem odnosu, tisto o partnerju pa je samo prikladen izgovor.
Če ste delna lastnica hiše, imate zagotovo tudi svoje pravice – sicer ne vem, kako gre to pravno gledano, bo lažje odgovoril nekdo, ki to obvlada. In kot je rekla od predhodnic, pozanimajte se na CSD-ju o vsem.
Ostali pa, ne razumem nesramnih opazk – avtizem sploh ni tako redek pojav, obstaja v veliko oblikah in prosim, ne obsojajte nečesa, kar ne razumete.
Amadea, dobro opravite!
Jaz pa nečesa ne razumem. Praviš, da si lažje gibalno ovirana. Kaj konkretno to pomeni? Da se lahko giblješ, a počasneje, ali težje po stopnicah, čez robnik pločnika? In kakor si napisala svoj uvodni post, ne deluješ kot avtist. Zakaj potem sploh potrebuješ asistenta? Da ni asistent samo izgovor, da se tebi ni treba ukvarjati s krutim svetom?
Poznam eno starejšo gospo, ki bi zaradi MS že zdavnaj morala biti upokojena, a ona se ne pusti. Hoče biti nedvisna, čeprav z berglami in s skuterjem. In vztraja. Brez asistenta. Ti pa mlado dekle, pa že zdaj vržeš puško v koruzo. Res mi deluješ, kot da se ti ne da niti potrudit.
Ja, najbolje, da se skrega z mamo, ki ji tale tvoj predlog nebo všeč, pa ji bo tudi mama jasno povedala, da če se hoče it samostojnost, naj plača pol stroškov, pa pol hrane, pa del vzdrževanja bajte, pa nekaj najemnine, ker koristi pol stanovanj (njenega je samo tretina), pa naj ji asistent nudi vse ugodnosti, ki jih je dosedaj dobivala pri mami, vključbo z denarnimi injekcijami.
Ima tudi mama vso pravico, da ne skrbi zanjo, saj je polnoletna, in če si ne poišče službe ni mamina dolžnost, da jo ona preživlja.