Mami, kje si?
Danes je materinski dan – dan prav vseh mamic.
Moje najdražje mamice pa že nekaj let ni več med nami in zato mi je vsako leto na ta dan še posebej in zelo hudo, in namesto da bi se zabavala in prepustila praznovanju se na materinski dan še posebej zakopljem v delo in želim da ta dan čimprej mine. Tudi jokala sem že danes. Močno pogrešam mojo najdražjo mami.
Čeprav imam ob sebi najdražje se tega dne ne morem veseliti, žal.
Kako pa je z vami, ki ste že ostale brez mamic in kako pozorne ste do svojih mamic tiste, ki jih na srečo še imate?
Lep praznik vsem………………………………………………..
Draga Bigmama,
najini mami naju danes gledata in prijazno varujeta.
Meni pa ta praznik veliko pomeni zato, ker sem tudi sama mamica. Sem pa danes z grenkobo v sebi pomislila, da jaz žal nikoli nisem in ne bom čutila do svoje biološke mame tisto, kar naj bi otrok čutil. No, ampak sem mamo vseeno imela. Bila je sicer moja babica, pa zame vseeno mama z velikimi črkami. Žal je ni več med nami, ampak spomin v srcu živi. In danes me je ta spomin grel tako kot vse ostale dni. Sem ji pa na grob nesla šopek narcis in je bilo tudi meni lepše. 🙂
LP
Bila pri svoji mamici, mi je toplo pri srcu ker jo še imam, odkar sem sama mami pa jo imam še raje in jo še bolj spoštujem.
Na njenem vrtu ( 😉 ) sem odtrgala narciso in ji jo dala, pa je je bila bolj vesela kot česarkoli, ker sem se spomnila in jo obiskala z mojo hčerko (pa čeprav sva tam vsak drugi dan).
Tudi jaz danes veliko mislim na mojo mami, ki je nepričakovano odšla od nas pred sedmimi meseci. Še vedno težko verjamem, da jo letos, ko se spet vrnemo na dopust v domovino, ne bom več videla 🙁
Ampak vendar sem sama mama štirim otrokom in že zaradi njih mi ta dan mora nekaj pomeniti… toliko, da sem res vesela pozornosti mojih otrok na ta dan, saj kaj bolj pa niti ne obeležujemo tega praznika.
Mama je (res) ena sama…
Vladka
tudi jaz sem pomislila nanjo, ceprav nisem sla nic svecke prizgat.
takoj zjutraj, ko sem hcerki povedala, da je praznik za mamice, sem se najprej spomnila nanjo. sle kasneje,ko mi je sestra prinesla rozico, pa sem ugotovila, da je sedaj to tudi moj praznik, ceprav ni to to, ker ne vem, kako bi razveselila mojo mami s kaksno pozornostjo…
tako zelo jo pogresam,se vedno, po vseh teh letih…
Hvala prav vsem za odgovore.
Samo nekaj bi vam še povedala.
Tiste ki svoje mamice še imate. razvajajte jih, peljite jih ven, na izlet, na kavico, božajte jih, držite jih za roko, objemajte jih, nikoli jih ne žalostite, nosite jim rože (ne samo za praznik), pokažite jim kako jih imate rade……….
Me, ki smo mamice žal že izgubile vemo kako nam je, mame nam ne more nadomestiti prav nič in nihče na tem svetu. S to močno bolečino moramo živeti in biti najboljše mamice našim zlatim sončkom – nekateri babice ne bodo nikoli poznali – in to tudi močno boli. Moj sin babice in dedka ni nikoli spoznal… boli…
Pravijo da čas celi rane, mojega ranjenega srca čas ne bo nikoli pozdravil, mogoče prav zato ker sem bila močno navezana na mami in se je spominjam in jo pogrešam vsako sekundo življenja pa je minilo že 12 dolgih let.
Ne zamerite mi, danes sem izredno občutljiva in morala sem svojo bolečino deliti še z nekom, ki bi me razumel.
Bigmama, tega okrog razvajanja svojih mam se zaveš šele potem, ko jo izgubiš. Jaz imam svoji še tako veliko za povedat in zaupat, pa je žal ni več.
Čeprav sva bili bolj prijateljici, kot pa mama in hči in sva veliko časa preživeli skupaj, pa namaje kljub vsemu zmanjkalo časa. Moji otroci je niso spoznali, poznajo pa jo iz mojih zgodb . To bomo ohranjali kolikor časa bo le mogoče.
Vse, ki imate mame še žive, bodite rijazne in prizanesljive do njih, kajti še prehitro pride čas, ko vam to ne bo več omogočeno.
LP Maja
Bigmama, te popolnoma razumem.
Tudi jaz mislim, da ne bom nikoli prebolela, da je ni več z nami, a nekako sem se sprijaznila s tem. Tolažim se, da je vseeno z nami v naših srčkih, govorim si, da vidi svojo vnučko, ki je ni dočakala… Velikokrat mislim nanjo.
Nekako je še vedno del našega življenja in tako bo za vedno.
čau bau
Jaz mami še imam, mi je pa pred tremi leti umrl oče. In mami je res moja najboljša prijateljica, z njo se veliko druživa, pogovarjava, vsak dan se slišiva po telefonu, velikokrat jo peljem na kakšne izlete – skratka super se mamo. Tud če rabi denar ji brez pregovarjanja pomagam, največkrat že sama dam denar, brez da mi reče. Moj mož ima svojo taščo tud zelo rad, nazadnje jo je pregovarjal, da naj gre z nama v kino in ko ni hotla je rekel: Pa sej se ne bova mečkala, midva greva gledat film:):)
ja mama je res ena sama in treba jim je stat ob strani in jih razvajat. Jaz ji poskušam nuditi vse kar je v moji moči, tud masaže v zdraviliščih – in zadnje čase opažam, da je res skromna… vse kar ji naredim mi vedno pove, da je vesela da me ima, in da toliko koliko je sedaj doživela v parih letih, prej ni celo življenje. Komaj čakam, da ji podarim kakšnega vnuka, da bo mela še večje veselje do življenja.
Lep dan
Urška
Pozdravček.
Ko prebiram tole sem se kar zjokala,kajti sploh si ne morem in ne upam predstavljati kako je ko mame ni več.
Moram priznati da sem tako zelo navezana nanjo da ko bo tisti grozni trenutek ne vem če bom sploh preživela (stara sem 31 mama pa 49).
Kajti zelo mi pomaga (pri varstvu otrok in raznih opravilih) in skoraj ni dneva da nismo skupaj.
Res ne želim biti na vašem mestu a žal se temu nihče ne more izogniti.
Pa lep dan