Kaj pa ocenjevanje likovne vzgoje v OŠ?
Spodaj je bi govor o ocenjevanju šporne vzgoje. Mene pa še bolj moti ocenjevanje pri likovni vzgoji. Sin res nikoli ni rad risal, že tudi v vrtcu ne, se pa zdaj izjemno trudi, vendar mu brez obrazložitve da vedno 4, tako da je že zelo prizadet. Strah me je, kaj bo šele z mlajšim sinom, ki pa riše še slabše, ima manjše finomotorične težave in vidi stvari čisto po svoje. V vrtcu jih ne učijo, ampak morajo baje sprejemati vse, kar otroci narišejo (tudi če je popolnoma neprepoznavno). In ne vem, kako mu pomagati, saj vem, da bo imel v osnovni šoli očitno težave. Kakšne izkušnje imate drugi?
Kako ste čudne. 4 pri LV je za otroka v nižjih razredih pač slaba ocena. In enostavno ni kaj za narediti. Matematiko in fiziko se pa da naučiti. Ne mi reč, da ne. Govorim o tem, da je otrok zaradi svoje ustavrjalnosti prizadet. Pri matematiki in fiziki so točni kriteriji, ve se, kaj se oceni, medtem ko se pri LV ne ve in to me moti.
Ja, samo matematike in fizike se s trudom da naučiti, umetniška nadarjenost pa ti je položena v zibko. Torej ocenjujejo otroke po danostih, na katere imajo samo določen vpliv.
Umetniško nadarjen otrok torej vrže nekaj na papir in blesti, nenadarjen pa se lahko trudi in trudi, pa prileze največ do 4 ali še manj. Vem, kako je to, ker sem blazno nenadarjena in v šoli likovnega nisem imela nikoli zu, čeprav sem imela drugače same petice. Tudi pri predmetih, ki mi niso lažali. Ampak to na uspeh ni vplivalo, ocena pa vpliva. No, čeprav po novem uspeha sploh ne bo več, tako da tudi štirica pri likovnem ne bo takšna tragedija. V primeru splošnega učnega uspeha pa to ni zanemarljivo in bi morali učitelji upoštevati tudi trud, ki ga nekdo vloži. Da torej iztisne vse od sebe, čeprav ne gre za remek delo.
pa saj se ne ocenjuje samo risanje in slikanje ampak tudi modeliranje, leplenke itd., pa še poznananje tehnik in nekaj malega o slikarjih, torej tudi teorija.
ali b bili tebi všeč, če bi bil tvoj otrok nadarjen in bi kljub čudovito narisane risbe, dobil isto oceno, kot nekdo, ki je narisal packarijo, verjetno ne.
če pa se mene vpraša, bi pa itak zopet ukinila ocenjevanje likovne vzgoje in telovadbe, ker se nekateri, res šlepajo s takimi predmeti in zaradi njih dosežejo boljši učni uspeh.
No, vidiš, ukinit ocene, saj se strinjava.
Hanan, če si umetniško nenadarjen, ne gre samo za risanje, ampak za vsa področja umetniškega ustvarjanja, tudi modeliranje in podobno. Glava si želi nekaj ustvariti, roke ne ubogajo.
Če bi bil moj otrok nadarjen (tega še ne vem), bi pričakovala, da zahtevajo od njega, da se potrudi. Če se ne bi in bi sliko končal v petih minutah, bi hotela, da ga ocenijo temu primerno. Ravno tako kot otroka, ki ni nadarjen, bi pa v izdelek vložil veliko truda, torej ne govorimo o packarijah na eni strani in umetniških presežkih na drugi.
vseeno koliko truda vloži v izdelek, nadarjeni pač manj, pa je njihov izdelek lepši in boljši, vsaj v očeh učitelja in nikakor ne more biti enako ocenjen, kot izdelek manj nadarjenega v katerega je bilo vloženo veliko truda, žal.
tako kot pri matematiki, angleščini itd.. nekateri se učijo in učijo, pa dosežejo le povprečno oceno, medtem, ko nadarjeni, stresejo vse iz levega rokava.
ja, otroci so različni in prav je tako, zato pa je potrebno najti njihovo kvaliteto, na področjih, ki jim ležijo.
“Avtor: Kulibuli
Datum: 27-03-07 08:10
Ja, samo matematike in fizike se s trudom da naučiti, umetniška nadarjenost pa ti je položena v zibko. Torej ocenjujejo otroke po danostih, na katere imajo samo določen vpliv…….”
žal si malo zgrešila. matematiko in fiziko se da naučit za 2 ali 3, za 4 in 5 pa moraš imeti kaj v glavi, da vse to kapiraš. ali pa je že dolgo tega kar si hodila v šolo.
likovni in glasba se ne ocenjujeta po nadarjenosti. nadarjenih je malo. ocenjuje se tudi prizadevnost, sodelovanje, pripravljenost za delo,…. pri slikah tudi uporabo barv, kompozicija, …. to se pa učijo.
Če je res tako nenadarjen, kakor praviš, kako to, da ima potem 4 in ne recimo 2? Včasih predsodke do nekega predmeta oz. dejavnosti otroku vcepijo že starši – npr. nimajo posluha oziroma ne znajo peti in sklepajo, da je z otroki isto (poznam take primere). Normalno, da bodo taki otroci težko uspeli na področju glasbe.
Sploh pa so vsi otroci sposobni ustvarjalnosti, nekateri imajo pač manj potrpljenja ali veselja s tem (tako kot drugi za tek, branje ipd.), včasih so lahko problem motorične spretnosti, ampak te se izničijo pri delu z raznimi materiali (modeliranje z gline, slikanje s čopičem, tehnično risanje … npr. zahteva drugačne ročne veščine).
Če te ocena moti, pojdi na govorilno in zahtevaj od učiteljice, da ti pove, po katerih kriterijih ocenjuje. Jasno, da so tudi za ocenjevanje likovnih del kriteriji in da niso odvisni od okusa učiteljice (vsaj ne bi smelo biti tako). Skupaj z učiteljico poiščite področje likovne ustvarjalnosti, ki je otroku najbliže.
Pa ne podcenjujte teh predmetov – dokazali so, da so otroci, ki so dejavni na likovnem (in glasbenem področju) uspešnejši tudi pri reševanju drugih, npr. matematičnih problemov.
Res se da matematiko in fiziko (žal!) v naših šolah pridno naučiti na pamet – ampak logično razmišljanje je pa še daleč od tega.
“žal si malo zgrešila. matematiko in fiziko se da naučit za 2 ali 3, za 4 in 5 pa moraš imeti kaj v glavi, da vse to kapiraš. ali pa je že dolgo tega kar si hodila v šolo. “
Haha, a to v osnovni šoli? Pri nas so imeli 2, 3 tisti, ki knjige povohali niso in so bili povprečno bistri, nenadarjeni za določen predmet, ki pa so imeli še zmeraj interes za lep uspeh, spod 4 nikakor niso prišli, največkrat pa so imeli 5, čeprav z muko.
Pa je bilo to v stari socialistični šoli. Danes je baje itak pol odličnjakov, tako da tukaj nekaj ne štima.
Govoriš o “povprečno bistrih”, kar pomeni, da imajo sposobnosti miselnih operacij, ki so potrebne za znanje matematike (tudi logika) povprečne. Vendar pa obstajajo tudi učenci, ki so pod povprečjem pri logičnem mišljenju, imajo pa razvite druge čute (umetniški čut npr.). In ti učenci se lahko pri matematiki trudijo do nezavesti in se učijo, pa ne bodo prilezli niti do dvojke (kljub vsem inštruktorjem matematike) ali pa komaj na zadostno oceno. V vsakem razredu je takih kakšna 2 ali 3 odstotke. Toliko je tudi tistih, ki so popolni analfabeti na umetniškem področju. Zakaj se ti torej zdi normalno, da otroci, ki so podpovprečni pri matematiki (in to nikakor ni njihova krivda), lahko dobijo cvek ali dvojko (veliko jih je tudi v posebnih šolah), tisti, ki so podpovprečni pri umetniških predmetih pa bi zato, ker jim “pač ni bilo dano” morali samo zaradi truda dobivati petice?! Zelo čudna filozofija, če mene vprašaš.
Da ne bo pomote, moj je tudi bolj “levi” pri likovnem in telovadbi, pa dobiva zaradi truda štirice, medtem ko matematiko naredi z levo roko. Se mi zdi čisto normalno. Njegov najboljši prijatelj je super športnik, slab pri matematiki kljub izrednemu trudu njega in staršev, in se mi zdi prav, da dobi vsaj telovadbo petico, če ima že matematiko dva. Se tebi ne zdi?
No ja, naša punca je izjemno likovno nadrjena, matematika pa ji ne leži. Skupaj spravi za 3 in nič več. Kljub ogromno učenja in pomoči SE NE MORE naučiti. Pa ima ostale ocene vse 4 in 5. Zato prosim, ne mi govoriti, da se da matematiko in fiziko naučiti. Tudi tu je potreben talent.
Ma, da se v OŠ nekdo trudi in trudi, pa da ne more imeti matematike več kot dve? V OŠ? Pri nas tudi največji umetniki in športniki niso imeli tovrstnih težav. Če so jih imeli, so jih imeli zaradi lenobe. Saj točno vidiš, kdaj se nekomu ne da ali pa mu samo peša logika. Mimogrede, moja najboljša prijateljica je bila tak analfabet. Tema za matematiko. Ampak je kljub temu lezla s trojko in tudi kakšno štirko. Brez inštrukcij. Šele v srednji šoli se ji je podrl sistem, ker so bilo vsega preveč in je imela težave z nenehnim popravljanjem. Da se naučiti.
Tako, da se nekdo trudi do nezavesti v OŠ (!!!) in nikamor ne prileze – me ne prepričaš, sploh pa ni takih otrok 2-3 {04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465}. Lahko pa gre za kombinacijo nenadarjenosti in nezainteresiranosti, kar je pa že drug problem.
V SŠ sem imela sošolko, ki je bila čisti družboslovec in je v naravoslovju zelo pešala. Toda ker je bila izredno častihlepna, se je nagulila tudi matematiko in fiziko. Ne za petico, za štirico pa. Na gimnaziji. Potem se pa v OŠ ne bi dalo?
Sicer ste me glede likovnega prepričale – petica za nenadarjenega otroka bi bilo mogoče preveč. Osebno mi pa še raje videla, da ocen pri tem predmetu ne bi bilo. Prav tako ne pri telovadbi in glasbi.
Ti posodim mojo hčerko, da ti dokaže kaj se da in kaj ne. Hodi v 6. razred. Je pridna, delavna, ocene ima 4 in 5. Matematika je katastrofa. OGROMNO vaj, moja pomoč, pomoč učiteljice…več kot 3 ne dobi pa če se na trepalnice vrže. Logika ji pač ni dana in te se žal ni mogoče naučiti.
“Tako, da se nekdo trudi do nezavesti v OŠ (!!!) in nikamor ne prileze – me ne prepričaš, sploh pa ni takih otrok 2-3 {04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465}. Lahko pa gre za kombinacijo nenadarjenosti in nezainteresiranosti, kar je pa že drug problem.”
Draga Kulibuli, nezainteresiranost pride ponavadi šele po tem, ko otrok naredi vse, da bi na nekem področju (npr. matematika) bil uspešen tako kot ostali sošolci, pa mu ne uspeva. Potem mu interes seveda pade, saj s trudom ali brez njega ostane na istem – ali pa se trudi na vse kriplje, napredek v oceni je pa neznaten. Mi smo npr. imeli v 7. razredu fanta, ki je že drugič ponavljal razred samo zaradi matematike. Celo poštevanka mu je delala grozne težave. v tretjem in četrtem razredu se je trudil kot zmešan, da bi dobil tisto dvojko, nekako mu je zneslo, v sedmem je prvo leto še delal zagrizeno, pa ni uspel dobiti dvojke, ko pa je drugič ponavljal, se niti trudil ni več.
Če TI NE POZNAŠ NIKOGAR, ki bi se pri matematiki trudil do nezavesti, pa nikamor prišel, še ne pomeni, da takih ljudi ni. In lahko ti zagotovim, da jih je vsaj 2 do 3 odstotke v vsakem razredu, vendar jim ponavadi učitelji pogledajo skozi prste, gledajo njihov celosten napredek in ne samo doseganje minimalnih ciljev in jim na koncu dajo tisto dvojko, če se pa izredno trudi, pa v nižjih razredih celo trojko (čeprav jim po učnem načrtu ne bi smel).
Zelo zgrešeno je mnenje, da se matematike pa lahko vsak nauči, če le hoče. Enostavno ni res.
Ni nobene potrebe, da preobračaš moje besede. Nikjer nisem napisala, da je drugje blestel, vendar drugje ni imel problemov doseči vsaj zadostno oceno (imel pa je tudi trojke in celo štirke), pri matematiki pa je ni uspel doseči. Če je imel v 7, razredu vse ocene pozitivne razen matematike – in to dve leti zapored – je verjetno vsakemu jasno, da je zaostal zaradi matematike. Česar niti učitelji niso skrivali, saj je bilo vsem jasno, zakaj je zaostal.
Kolikor se braniš, dejstvo vendarle ostaja – so otroci, ki jim pač logične miselne operacije, ki so potrebne pri matematiki (pa tudi kje drugje, samo da se drugje lahko kompenzirajo s čim drugim: pri slovenščini npr. je lahko zanič pri slovnici, vendar nadoknadi z govorno vajo npr.), ne gredo in konec. Saj je GRETKA povedala primer svojega otroka. A ji ne verjameš?