Najdi forum

Splash Forum Starševski čvek Kako se odzvati na vtikovanje ljudi?

Kako se odzvati na vtikovanje ljudi?

Povejte mi, se ljudje vtikujejo v vas ali vi v druge in če se, me zanima, zakaj to počnete? Vame se vtikujejo se posebej zadnja leta in zdaj sem res kljub ne konfliktni naravi tik pred tem da mi ven vrže. Kaj v mojem primeru vtikovanje pomeni? To, da ob srečanju sprašujejo, zakaj imam oblečeno to in to (a niso oblačila iz Lidla ok, zakaj kupovati dražje. Sledi zgrazanje), zakaj se licim, zakaj sem vedno urejena, zakaj z možem skoz tisciva skup, pa take res brezvezne kr neki reči. Meni na kraj pameti ne pride, da bi šla od ene izmed teh žensk in jo vprašala ej, zakaj si pa ti ne umivas las? Kadarkoli te vidim si tako mastna? Mislim kako bi to zgledalo, kako bi se ona počutila? A obratno se to vedno dogaja! Zaradi tega sem se začela bolje počuti če naše na vlečem stara znucana oblačila, tako vsaj nisem pod pritiskom in nisem v središču pozornosti. Moj mož tega ne odobrava, čeprav se vtikujejo tudi vanj.
Verjamem, da sem na nek način sama kriva, ker to dopuščam Oz se v tistem trenutku ne postavim zase.
Skratka zanima me, kako se bi vi odzvali, če bi ljudje ob vsaki priliki komentirali vas videz in življenje?

Ko imam dovolj, z enim stavkom postavim mejo.Ker mi je tako všeč….Ker se imava lepo….Ker skupaj uživava….Mislim, da se čisto preveč oziraš na mnenje drugih.Kaj te briga, naredi tako, kot paše tebi, saj s tem nikomur ne škoduješ!

Ja, to se dogaja predvsem v vuko*ebinah. Zabačenih krajih, kjer se nič se ne dogaja, potem pa vsak samo gleda kaj dela drugi in firbca, ter se vtikuje v nekaj, kar se ga ne tiče.
Sem imela sosedo, ki je delala na blagajni v lokalni trgovini, drugače pa nisva imeli nobenega stika.
Ampak vedno, ko sem prišla k njej na blagajno (ni bilo druge možnosti) me je začela zasliševati, vpričo ljudi za menoj.
“Kako pa kaj otroci?”
“Kakšno plačo imaš.”
“Je mama zdrava?”

Pa mi je enkrat bilo enostavno dovolj in sem ji mirno odgovorila:
“Kaj, če bi se počasi začela brigati zase, tako kot se spodobi in se primerno vedla na delovnem mestu?”

Me je očitno razumela. Od takrat naprej jo nič več ne brigam ne jaz, ne moja družina.

Spet paralelni svetovi. Nihče me ne zaslišuje, nihče se ne vtika. Če bi bil kdo kdaj res neprijetno firbčen, bi ga vprašala “zakaj vas pa to zanima? ” in konec debate.

Za vse, kar oblecem, kar nosim in kar pocnem, vem zakaj je to tako in me vprasanja o tem sploh ne motijo.
Razlike delam edino v tem, da nekomu odgovorim na kratko, drugemu pa na dolgo in siroko.
Ne dozivljam tega kot vtikovanje ali zaslisevanje, ampak kot spoznavanje in deljenje mnenja, razmisljanja.

Se mi zdi da je včasih več ljudi upalo povedat kje je meja.

Si vis pacem, para bellum.

Ce je nekaj neprijetnega se smejim in kimam, recem: tako nama pase, sto ljudi sto cudi, nekaj na to foro. Jim pa potem kmalu vrnem s kaksnim vprasanjem o njihovem zivljenju 🤷‍♀️

Moti te negativna kritika. Ali bi se jezila tudi ce bi dobila pozitivno kritiko?
Kaj ce bi ti ljudje vedno govorili:Joj kako si ti popolna. Vedno si najlepsa. Lepo da samo znamke nosis in s tem dajes obcutek manjvrednosti tistih, ki si jih ne morejo privosciti.
Ce te moti kritika se nauvi da te ne bo prizadela. Ce upas da bodo ljudje tiho, si naivna. Moras dobiti trdo kozo. Druge spremembe ne bo. Ne mores spremeniti drugih. Nauci se, da ti bo vseeno za mnenja. To je edina resitev.

Reci ji ce ona pozna samo Lidl? Ona naj tam kupuje ti pa drugje pa bosta obe zadovoljni. Ce ti rece zakaj imas vedno urejeno frizuro ji reces da si rada urejena, enim je pa vseeno ce imajo skoz mastno grivo.

Nimam teh izkušenj, da bi me znanci take stvari spraševali. Tudi jaz ne sprašujem drugih zakaj je oblečen tako kot je.
Vse skupi je otročje.
Odgovori jim kaj vas to briga. Svobodna država, oblečeno imam lahko kar hočem.

Enostavno. “Zase se brigaj” je stavek, ki dela čudeže. Vse, kar ni kompatibilno, odleti daleč proč.

Postavi mejo, očitno si dovolijo preveč; dovolj je, če rečeš, da so ti ta vprašanja neprijetna in nespoštljiva. Ne vem, če je pametno, da spremeniš stil oblačenja, obnašanje. Kdo pa so ti ljudje in kakšno vlogo imajo v tvojem življenju?

Moti te negativna kritika. Ali bi se jezila tudi ce bi dobila pozitivno kritiko?
Kaj ce bi ti ljudje vedno govorili:Joj kako si ti popolna. Vedno si najlepsa. Lepo da samo znamke nosis in s tem dajes obcutek manjvrednosti tistih, ki si jih ne morejo privosciti.
Ce te moti kritika se nauvi da te ne bo prizadela. Ce upas da bodo ljudje tiho, si naivna. Moras dobiti trdo kozo. Druge spremembe ne bo. Ne mores spremeniti drugih. Nauci se, da ti bo vseeno za mnenja. To je edina resitev.
[/quote]

Se ne strinjam. Njih moti, da je urejena; kar je pozitivno, naredijo za negativno. Kot bi jo spraševali: zakaj si pa ti vedno tako popolna in najlepša? Lahko gre res za nevoščljivost. Kot pišeš z drugimi besedami: zakaj si ti vse to, kar drugi ne morejo biti ali imeti. Lahko bi ti ljudje pomislili tudi, da vloži v to nekaj smisla za estetiko, sami pa ne.

Pravzaprav so takšni ljudje zelo nesrečni. Moja mama in moja sestra sta takšni. Če kupiš nekaj dražjega, začneta nabijat… Pa ne živimo skupaj in trošim svoj denar. Npr. pomivalca imajo lene babe…
ker še sedaj nimam solate za jesti na vrtu, je znak lenobe… s tem, da jaz hodim v službi, sestra pa vleče socialko. Neko nabijanje slabe vesti, če si jaz lahki nekaj privoščim ona pa ne.

S takšnimi ljudmi je najbolje biti le na Dober dan. Se sploh ne zapletati v pogovor. Če pa že pride do neprijetnih vprašanj, pa se ne postavi v obrambno držo, saj nisi na zaslišanju. Če te kdo vpraša, zakaj imaš kaj iz Lidla ipd. prijazno in z malo pomilovalnim glasom rečeš: mi je bilo všeč, imajo pa tudi super kremo proti starikavi koži/ gubam/shujševalni čaj/obleke za bolj obilne – mislim, da bi bilo ravno zate.

Se ne strinjam. Njih moti, da je urejena; kar je pozitivno, naredijo za negativno. Kot bi jo spraševali: zakaj si pa ti vedno tako popolna in najlepša? Lahko gre res za nevoščljivost. Kot pišeš z drugimi besedami: zakaj si ti vse to, kar drugi ne morejo biti ali imeti. Lahko bi ti ljudje pomislili tudi, da vloži v to nekaj smisla za estetiko, sami pa ne.
[/quote]

Tu je cista nevoscljivost. Vsak se pocuti ogrozen, ce se ima nekdo za kaj vec. Avtorica je tudi navedla da nosi znamke in ima popolno frizuro. Popolnost ni glih pozitivna za druge, ker imajo obcutek da se ima nekdo za nekaj vec. Moti jih, da sta s partnerjem vedno skupaj, kar je tudi nevoscljivist od parov, ki imajo krizo. Ce ta nabavila nov avto, sla na dopust, imela otroke…. Vedno bo to drugim slo v nos. Na kritiko se je treba navadit in jo preslisat, oz.slisat ko sami cutimo da je ok.

Jap, to je izziv. Kako ohraniti mirne živce in se hkrati znebiti vtikovanja ljudi v življenje. Ta najbolj vsiljivi namreč prijaznega “ne” ne razumejo.

Kot prvo si boljšo družbo omisli. Ker če se prostovoljno družiš z njimi….
Ok če so pa sodelavci, žlahta….pa se pač nasmeješ in rečeš da zato ker ti je všeč in se odmakneš oz. spremeniš temo. Ni tvoja dolžnost zagovarjati svojega življenja. Itak pa kakršnkoli odgovor bi jim že dala ne bi bilo dovolj, ker svoje frustracije celijo na tebi. Nisi psihiater. Pač če nimajo kulture ne nobenih socialnih veščin jih ne moreš naučit tega. Postavi mejo in presliši ta šum. Kaj te briga kaj nekdo ki ti nič ne pomeni misli o tebi. Njegov problem, ne tvoj.

Tu je cista nevoscljivost. Vsak se pocuti ogrozen, ce se ima nekdo za kaj vec. Avtorica je tudi navedla da nosi znamke in ima popolno frizuro. Popolnost ni glih pozitivna za druge, ker imajo obcutek da se ima nekdo za nekaj vec. Moti jih, da sta s partnerjem vedno skupaj, kar je tudi nevoscljivist od parov, ki imajo krizo. Ce ta nabavila nov avto, sla na dopust, imela otroke…. Vedno bo to drugim slo v nos. Na kritiko se je treba navadit in jo preslisat, oz.slisat ko sami cutimo da je ok.
[/quote]

Vsak se počuti ogrožen-ne bo držalo. Pravi prijatelji se znajo veseliti uspehov drugih in so veseli, če se drugi veselijo njihovih.

Če ne razumejo prijaznega ne, jim je treba povedati manj prijazno.

Simpl. Zanima me samo kaj mi imajo povedati meni pomembni ljudje. Za ostale mi pa dol visi. Že kakšnih 10 let jih dam na Skozi eno uho notri, skozi drugo ven.
Sploh se ne spomnim, kdaj me je nazadnje kdo iztiril z neumestno pripombo.

Kakšne ljudi pa to imaš okoli sebe?
Vsake toliko kdo vpraša – spet odvisno kako blizu mi je ta oseba in vsebina vprašanja, a da bi se kdo dnevno “zaletaval” vame pa res ne.

Preizkusi to: ko te naslednjič nekdo vpraša kaj osebnega, začni govoriti o nelogični postavitvi izdelkov na policah Mercatorja. 😉

Je tako, ti si prava baba. Mene se sicer marsikdo ne upa niti pogledat, je bolj varno, z nekaterimi sem pa čisto prijazen, nikoli pa na nivoju, da bi mi kdo kaj pametoval, niti jaz nikomur ne, razen ko gre za kako strokovno stvar, tam pa tako naredim vedno po svoje, da je prav.😁

Aja, ko pa vidim babjega šusa, mi pa vedno uide smeh, komentiram pa ne.

Jaz sem tak, čez en ušes noter, čez drugega ven. Se ne vtikam v druge, ne zanima me, kako živijo dokler z tem mene ne motijo.

Žena tudi ne čenča, ji pa dvigne pisker če kdo kaj o njej govori, ali se vtika v nas. Hitro zameri do konca in se z takim niti ne druži ali pogovarja več.

Če ne razumejo prijaznega ne, jim je treba povedati manj prijazno.
[/quote]

Seveda. Ampak po mojih izkušnjah jih to neskončno užali. 🙂

New Report

Close