A ima katera normalnega šefa/šefico?
Aha, poznam to, še kaj hujšega je bilo. Pa smo jo nagnali. Bručan ni podpisal, da sprejmemo novo, je direktorica vzela vajeti v svoje roke in sedaj – KLAPA, tako kot mora.
Če ti kaj pomaga: 6 mesecev, predno sem šla spat, sem nekaj nevidnega prosila, da bi se že enkrat ta zlodej pobral. Pa se je!
Hvala ti nevidna sila!
moj šef mi še nikoli ni rekel niti besede, če sem šla na bolniško. res pa, da je bilo to 5 dni v zadnjem letu. no, ko sem nazadnje morala na bolniško za otroka, sem se celo lahko zmenila, da sem koristila plus ure namesto bolniške (se mi finančno bolj splača).
dopust – nikdar nobenega kompliciranja. imam srečo, da ga poleti lahko koristim 4 ali 5 tednov v kosu. se pa moram prej uskladiti s sodelavci, vestno predati svoje delo za ta čas in ne pustiti ničesar nedokončanega.
imava fer odnos. po eni strani vse to z njegove strani zame, po drugi strani pa tudi meni ni težko velikokrat potegniti čez predpisanih 8 ur, velikokrat jemljem delo domov (mora biti končano pa če to pomeni da delam čez vikende, neplačano), vsakokrat na voljo, ko je treba nekaj narediti na hitro…
Ja, jaz sem jo imela v prejšnji službi. Bila je kot mama. Vedno kakšne nagrade ob praznikih, če je šlo za bolezen, ni bilo šans, da bi delala. Če ni bilo pacientov oz. naročenih nas je “nagnala” domov. Vedno je delo med dvema bližnjima praznikoma organizirala tako, da smo ambulanto zaprli za cel tede (med božičem in novim letom) Dopusta sem lahko koristila kdaj in koliko sem hotel. Dala je 28 dni dopusta (na 10 let delovne dobe in dva otroka (bi bil lahko min tudi 21 dni)).
3 mesece po odhodu sem bila vabljena na božično kosilo in dobila tudi božičnico (je rekla, da sem tudi jaz prispevala k uspehu podjetja).
Ampak, delo me pa ni tako veselilo kot sedanje. Zato sem šla. Ko sem odhajala je rekla, da vedno lahko pridem nazaj.
Pa tudi pacienti so jo imeli neizmerno radi.
Zlata, zlata ženska!
Upam, da se ji vsa ta dobrota povrne 100 kratno.
Ines
Jaz imam normalnega šefa. Celo več, spoštujem ga, ker je dober človek. Včasih je tečen, včasih leti naprej z neko stvarjo kot furmanski konj. Ampak, ko se kaj zatakne, ko je treba človeku postati ob strani, pa pokaže, kakšen je. Nič osladen, nič velikih besed, ampak nikoli še nikogar ni pustil na cedilu.
Pač otrok cvetja, kako bi bil lahko drugačen:)))
Tudi jaz imam normalnega šefa. Dopust ni problem, če rabim kdaj kaj ven skočit za kak osebni opravek (npr. zdravnik) ni problema, samo mu sama rečem, da bom ta in ta dan ure notri prinesla. Letos se me je lotil prehlad, me je poslal domov in tiste tri dni mi je pisal, kot da sem bila normalno prisotna na delovnem mestu. Tudi drugače je korekten šef in me vedno pohvali za dobro opravljeno delo, za napake nikoli ni rekel žal besede (jih jemlje po načelu “motiti se je človeško”). V dveh letih enkrat ni dvignil glasu nad mano.
Samo je pa nekaj. Predno je mene zaposlil je bil sam in deklica za vse. Sedaj ve, da bo delo korektno opravljeno, tudi stranke poštimam in si lahko privošči tako svoje opravke, kot več dopusta, vmes skoči še malo na rekreacijo. Če seštejem ure, je v pisarni za 2 dni na teden, ostalo ima pa frei lauf. :)))) Ga imam pa kar dobro pogruntanega, bolj kot si on predstavlja, tako da čisto lepo shajava, čeprav ima kakšne svoje muhe. :))))
Moja nekdanja šefinja je bila res perla. Štiri smo zapustile kolektiv, ker nismo več zdržale pritiskov. Po nekaj letih so jo odžagali. Škoda, ker se ni to zgodilo prej, smo se drugače zelo razumele med seboj in vedno je bilo vse narejeno kot je moralo biti. Ko sem menjala službo sem prišla še v eno osje gnezdo, ampak tam sem bila itak samo za določen čas. Sedaj se imam super. Končno! Naša šefinja je stroga, načelna, zna pohvalit, zna pograjat. Kar si zaslužiš in to mi je pri njej všeč. Vedno veš kam veter piha.
Če bi vaši šefi bili pravi šefi bi vedeli kako pomembno je, da se ljudje v teamu, kolektivu dobro počutijo. Ne bi komplicirali, če greste kakšen dan (upravičeno) na bolniški dopust ali na pravi dopust. Pravi šefi vedo, da je uspešno predvsem tisto podjetje, v katerem vlada pozitivna delovna klima. Veliko literature obstaja na to temo. Mogoče bi bilo dobro takšnemu šefu kakšno anonimno poslati …
Kakšen je moj šef? Se tudi malo veliko premalo zaveda kako pomemben je mehki, dinamični del naše organizacije. Prepričana sem, da samo zaradi tega naslednjega mandata ne bo dobil.
moj šef je eden izmed tistih normalnih. včasih ima sicer svoje dni, ampak sem se v toliko letih naučila, da ga takrat dam na ignore. ne teži niti glede dopusta (ponavadi me za “glavni” dopust še sam vpraša, kdaj ga načrtujem, da se potem uskladiva – sem v manjši firmi, tako da mora biti vedno eden prisoten), ne teži niti, če sem na bolniški (uf, kdaj je bilo to že nazadnje), če gre službeno kam dlje na pot, vedno prinese vsaj kako malenkost (za vse zaposlene), če vidi, da ni pretiranega dela, nas predčasno “spusti” domov (sva dve mamici, ki vedno hitiva po mulčke v varstvo :-))…. tako, da: več plusov kot minusov.
šef mi še nikoli ni kompliciral zaradi bolniške. zase pač vem, da nimam zamenjave in da stvari poštimam- pač včasih tudi v času bolniške pridem za kakšno urco v pisarno, ali kaj naredim doma. tako pač laufa pri nas. tudi kadar je treba prej oditi ni problema.
imam pa zelo neprijetno izkušnjo izpred dobrega meseca dni. dobila dva tedna bolniške, ker sta punci zboleli ena za drugo. In ker je pač bila v službi gužva, grem pomagat. Komaj sem prišla čez vrata, se je vame obregnila gospa, ki trenutno prihaja čistit – češ kako si jaz upam biti tako dolgo na bolniški, če je pa ona v 22-ih letih službe bila samo tri dni na bolniški. Me je tako šokiralo, da ji nisem uspela povedat vsega kar ji gre. Največji hec pri vsem tem je v tem, da je ona takrat bila drugi teden “pri hiši” in se je čutila dolžna, da mi to pove. tako da so včasih šefi OK, se pa vate obregne kdo, ki ga to sploh nič ne briga.
k.
NISMO VSI ŠEFI IDEALNI, A ??
TUDI TI NISI IDEALNA, A ???
Ne smeš koristiti veliko bolniške in se jeziš na šefa? IN potem se človek vpraša, če obstajajo idealne mame?????? haha
Tudi ti občutiš kako stoji ta svet- ni idealen, A?????
………….Zdrav človek nikoli ne razume bolnega človeka, dokler ne zboli za isto boleznijo……
TANITA