Kaj počnejo babice in dedki…..
…..ko si zaželijo za kakšen dan svojega vnučka? Gredo kam v park, se igrajo doma, ga peljejo kam……? Naš sonček gre pribl. vsakih 14 dni za kakšen dan ali popoldan k babici in dediju, na njuno željo. Zadnje čase pa več ne gre rad, saj se tisti dan z njim bolj malo ukvarjata, ker najprej obletijo 1000 obiskov, kjer ga na hitro pokažeta, se pohvalita in ga nato pustita ter na veliko, dobro uro ali več, klepetata, potem obletijo trgovine, nazadnje pa je na vrsti on. Zadnjič je revček po dveh urah od doma naredil celo štalo, da sta ga morala na hitro domov pripeljati in vidim, da ni več srečen z njima….
Kaj pa počnejo tisti dan vaši otroci s svojimi babicami in dedki?
lp,
N.
Moja mami se z njim igra ko blesava, kotata se po peskovniku, vrtu, travi,..iz moje sobe (nekdanje) naredita razdejanje, potem kaj pojesta… da skratim pričo, moja mami se tako dobro ukvarja z njim, da jo ima mali nadvse rad. Ko pridemo po njega, včasih (velikokrat) sploh noče domov…
O moji tašči pa ne bi- oz. da skrajšam: ko pri vojakih…ljudje so različni… zato pa mali ni rad tam, no dedija že obrajta…nje pa nikak…
moja mama in oče sta prava nono in nona.
Ne vozita vnukov v šoping ali na obiske ali prireditve… za te stvari smo mi starši zadolženi.
Otroke peljeta na vrt kjer obdelujeta zemljo, med domače živali (kure, zajce), … Otroci jima pomagajo zalivati zelenjavne gredice, krmiti zajčke, pobirati jajčka….
Ni potrebno uvajanje posebnih aktivnosti s strani none in nonota. Dovolj je, da sprejmeta vnuke v svoje življenje in da jih kaj naučita……
Pri mojih starših je rada komaj čaka da gre k njima. Non stop nekaj delajo ali se igrajo. Zunaj noter če je slabo vreme. okoli na obiske ju pa ne vozita se res ukvarjata z njo. Pri tašči in tastu je pa kot pri tebi samo okoli obiskov jo bi vozila in kleptela pa v tgovino bi šla nakupovat. Tako da k njima kar nima volje in niti ne silita preveč ker vesta da noče z njima. Se pa sprašujeta zakaj noče z njima. Prav za vprašat se je zakaj. Pa sva ji z možem povedala.
Tole razkazovanje sem jaz tudi skenslala……Že tamali (2.5), da o taveliki sploh ne govorim, moje mame ne pustiti pit kavico, če kam gre z njima. Pri enih sorodnikih imajo kmetijo in tam naredijo dveurni obhod, kavica pa odpade.
Kadar so pa doma je pa tako- tako. Včasi eden ali drug posveti veliko časa da se skupaj igrajo ali kaj počnejo (urejanje vrta, peka štrudla, ….), včasih se pa zaradi neorganiziranosti moje mame dolgočasita, zato včasih taveča noče več tja. Vedno jih najavim najmanj en dan prej, da jih bom pripeljala, pa se velikokrat zgodi, da je moja mama čisto nepripravljena. V koritu je umazana posoda še od celega prejšnjega dne, o kakšnem kosilu ne duha ne sluha (čeprav je že čas za orenk hrano in ona to dobro ve), niti v trgovini še ni bila, sredi kuhinje ali dnevne kupi nezlikanega in zlikanega, likalnik vroč na mizi….po možnosti sesa (naša se bojita ko hudič in to tudi ve) pa še očeta mora kam it iskat, ker sta oba hkrati rabila avto…..Včasih je bilo manjkrat tako, sedaj pa čedalje pogosteje….bo treba nekaj ukrenit.
Tašče pa z zgoraj opisanim kaosom ne moreš presenentit, je pa res, da je zelo v letih in več kot dve uri ukvarjanja ne zmore, pa še kakšen prigrizek jima vmes pripravi…
Razmišljam, da bi se z njima pogovorila. Bojim se, da bosta imela nos do tal, ker znata kaj hitro zameriti, pa če je še tako lepo povedano….. Na koncu bom samo poslušala, da več ne prideta po njega, ker ga mi ne damo, ker kompliciram ali kaj podobnega…… Sinko pa jih ima kljub temu zelo rad in jih na koncu ne bo več niti na obisk….
Ni mi jasno, zmeraj morajo tisti da h komu na obisk, pa v trgovine, potem popoldan spat (tega spanja že dolgo več ne potrebuje), tašča kosilo kuhati (čeprav je v vrtcu, onadva bi se pa lahko že do poldneva komot najedla), ….. šele zvečer, če ostane kaj časa se njemu posvetita…. zdi se mi, da se tašča obnaša do njega kot bi bil njen sin, namesto da bi tisti dan urnik odpadel in bi se posvetila samo njemu, kot vnučku in ne kot sinu…. Tudi imata hišo, ampak tašča še komplicira, da ne sme skakati, tekati, ne sme pobirati nič na tleh, v hiši ne sme skakati in tekati, ker prah dviguje………. Kupila sva mu kup igrač za k njima, pa sta ji večino tako pospravila, da jih več ne najdemo (sta vsekana na red)……
Uh, če bo šlo tako naprej, več ne bo želel tja, že itak ga zadnje mesece tja spravim samo s prigovarjanjem, sicer ni več navdušen…. Verjetno je res čas, da se pogovorimo…..
lp,
N.
moj sin (4) je vsak popoldan pri mojih starših cca 1 – 2 uri (ga gresta iskat v vrtec, da ni tam pozno, ko midva hodiva iz službe). včasih brcajo žogo na igrišču, ali grejo na igrišče, v peskovnik. včasih se igrajo doma; vsako leto ene trikrat pa gre k njima “na počitnice”, za vikend (najdlje je bil odsoten tri dni). takrat grejo v tivoli, na igrišče, ustvarjajo doma, veliko so zunaj, vsega po malem, aja pa z vlakom se ful vozijo (ima mali noro rad), skratka ne hodijo po obiskih ali trgovinah (razen v lokalni štacunci po kakšno malenkost), uživajo en z drugim!!!! in mali ju obožuje!
če pogledaš večino odgovorov vidiš, da so starši od moža mnogo bolj togi do vnukov kot mamini starši…. zanimivo.
tudi pri nas je enako, moja mama se otrokom posveti, tašča jih komaj pogleda in tisti 2h kar smo na obisku samo razlaga, kaj sta z dedkom delala, kakšne bolezni vse imata, v glavnem same probleme. Tudi naša dva otroka nočeta k njim na obisk, ker ne moreta sedet 2h na miru in to jamranje poslušat… ma, še meni je za popenit, ampak nekako preživim tisti 2h na 14 dni in se z veseljem odpeljemo domov. Moj mož svoje mame sploh ne more poslušat več in njenih problemov, se kar vstane in gre iz sobe (pa saj mu še zamerit ne morem). Pol pa jaz tam sedim in poslušam in kimam…
No, otroka tam še nista bila več kot 2h skupaj, niti babica in dedek nimata te želje.
pri moji mami sta zelo rada, skupaj se igrajo in hodijo v park na sprehode, grejo plavat… v glavnem uživajo vsi, predvsem pa moja mama.
lp
Pač preživljajo čas z vnukom po svoje. Eni stari starši so taki, da se z vnuki valjajo po travi, mu pustijo, da vse razmeče in po njegovem odhodu pospravljajo še dva dni ipd. Drugi pa so pač taki, da se z njimi bolj umirjeno igrajo, hodijo v trgovino, po obiskih in podobno. Pri moji mami je ravno tako, ima nek svoj red in si želi, da ga vnuki spoštujejo, kar je po moje čisto prav. Tašča je čisto nasprotje, tam lahko razmetavajo po mili volji in delajo kar hočejo. Otroci so sprejeli obe babici, čeprav sta različni in obe imajo radi. Težava nastane, če je otrok od doma navajen, da se stalno z njim nekdo ukvarja, da za njim pospravljajo, da mu igrajo klovna ipd., pri babici pa mora biti nek red. Seveda tak otrok ne bo hotel tja, ker se mora podrejati pravilom in ker se mora znati tudi sam kdaj zabavati.
Kako je pri vas, veš ti. Če se ves čas (ali vsaj večino časa) posvečaš otrokom, ko so doma, verjamem, da jim ni za iti nikamor drugam.:))
razmetavanje igrač in ukvarjanje z otrokom po mojem mnenju nimata nobene veze….
poznam ljudi, ki svojemu otroku dovolijo, da razmeče stanovanje na prafaktorje samo zato, da lahko oni v miru berejo časopis. No, to sigurno ni ukvarjanje z otrokom.
seveda se pa starši posvetimo otrokom ko so majhni, kdaj pa se boš, če ne zdaj… čez par let bodo itak šli po svoje, in takrat bomo imela dovolj časa za vse ostalo.
lp
No, in sedaj se tudi pojavljajo taki problemi, kot jih ima nats. Ker je otrok navajen, da se vse vrti okrog njega in če se slučajno pri babici ne, noče tja. Preprosto.
Tudi jaz se ukvarjam s svojimi, vendar pa so prav tako sposobni zabavati se sami določen čas. Starejši ko so, dlje časa.
O razmetavanju pa sem govorila v smislu, da se stalno z nečim ukvarjajo in igrajo (skupaj z babicami in dedki) in potem tega ne pospravijo za seboj in tudi stari starši tega ne zahtevajo. Kaj hočeš lepšega!?:))
Kar pravi nastja je čisto res.
Če se pri starih starših ne dogaja stalno kaj zanimivega, prenekateri otrok noče več tja. Je že bolje doma, kjer lahko gnjavi mamo in ji določa, kaj bodo delali.
In potem starši jamrajo, kako se babica “nič ne ukvarja z vnukom”. Seveda se ukvarja, ampak po svoje in tako je čisto prav. In to niti malo ne pomeni, da zato ker vnuku ne popušča in hoče imeti nek svoj red, vnuka ne mara. Če pa vam je vse, kar delajo stari starši z vašim otrokom brez veze, ga imejte doma in tam razvajajte. Še malo, pa ne bo hotel nikamor več razen biti doma.
Moj je pri babici tudi navajen nekega reda in ker ga je navajen tudi doma, ni nobenih težav in zelo uživa pri njej. Rišejo, pišejo, barvajo, hodijo ven, v slaščičarno, vendar pa se otrok tudi sam zamoti, ko moja mama dela kaj drugega. In tudi pospravi za seboj, brez skrbi. Če bi bil pa doma navajen delati, kar si zaželi in bi ga jaz kar naprej animirala in se igrala z njim, je pa naravno, da ne bi rad hodil tja.
Nastja, ustavi se…… Ko bi srečala mojega fanta, ne bi mogla verjeti, kako iznajdljiv je pri igri, če se mora za nekaj časa sam zaigrati….. Pa čeprav kdaj nima igrač, vedno najde kakšno palico ali kamen in vozi namišljeni avto po avtocesti, palica pa je npr. zapornica…. S takšno zadevo se zna po celo uro zaigrati…..Mamice, ki jih poznam, se čudijo in je zelo redko kateri otrok takšen…….Moj triletnik se brez težav sam zaigra po celo uro…..
Ampak, da mora cel dan improvizirati, pa je še za njega preveč…..
Ne potrebuje, da se vse vrti okrog njega, on bi bil zadovoljen že z enim sprehodom, ali odhodom na igrala ali v peskovnik……
Pri tašči ne rišejo, ker lahko po mizi popacka, ne barvajo z vodenkami, ker lahko še po tleh popacka, ne ustvarjajo s plasteilnom, ker lahko nadrobi in umaže tla, ne sme se igrati s kockami, ker lahko pade, če stopi na katero, ko mu bere pričakuje pozornost pri pravljici kot, da bi bil star 10 let, zunaj se mora paziti, da se ne umaže….
Ona bi rada, da bi on delal oz. da bi se tisto igral, kar si ona zaželi in ne kar si sinko zaželi v tistem trnutku….
lp,
N.
Motiš se frca, sem že Nastji odgovorila…..
Tudi doma nimam časa samo za njega, poleg tega je dopoldne v vrtcu….. Lahko pa mirne duše rečem, da je naš fant daleč od razvajenosti…..
Meni je vseeno, kaj oni skupaj počnejo, dokler je moj sinek tako zadovoljen,…vem pa kdaj ga kaj muči in vem, da ne gre rad več tja….
lp,
N.
Jah, pač nekateri stari starši so veliko bolj ustvarjeni za starejše vnuke kot za mlajše. Eni se grozno bojijo, da se bo otroku ob dirkanju in tekanju kaj zgodilo in tega enostavno ne prenesejo. Malo pa že moraš razumeti tudi stare starše.
“Ampak, da mora cel dan improvizirati, pa je še za njega preveč…..”
Kaj pa improvizira? Ne razumem tega stavka.
To, da mora malo potrpeti na obiskih in se sam zabavati nekaj časa, se mi ne zdi nič takega. Da bi pa moral doma pri njih samo sedeti in (kaj sploh torej počnejo doma? – gledajo TV?) ne delati nič, je pa čudno. In sama praviš, da se mu posvetijo zvečer. Kako? Kaj počnejo z njim? To da ne sme dirkati po stanovanju mi je razumljivo, da pa se ne sme npr. igrati s kockami, mi je čudno. Če je res točno tako kot pišeš, se seveda pogovori z njimi. Če ne trpijo divjanja, naj se ukvarjajo s čim mirnim. Kakšna preprosta družabna igra npr. bi bila tudi pametna izbira.
Hočem reči, da ne moreš starih staršev spremeniti iz takih kot so, v čisto drugačne (da bi se valjali in tekali z otrokom okrog), lahko pa dosežeš z lepo besedo, da bodo skupaj počeli kaj zanimivega, vendar mirnega.
Naša dva sta enkrat do dvakrat na teden tam. Pa tudi cel teden nič, če je kaj nujnega pa lahko tudi trikrat. Celo popoldne, včasih kakšno soboto ali nedeljo čez dan. Moja mama bi si jih želela še več. In v takem primeru, ko ne gre za redno varstvo, pa še več bi jih rada imela, se nama zdi osnovno to, da če pridejo vnuki tja, ker stari starši tako želijo, potem bi bilo pošteno, da jim tisto popoldne pač posvetijo svoj čas. Tako, da otroci z njimi skupaj kaj delajo na vrtu, kuhajo, pečejo piškote, brcajo žogo, grejo k sorodnikom na kmetijo……karkoli, samo da so pozitivno animirani in da otrok čuti njihovo pozornost.
Ne pa da jima da risanke na TV, pospravlja in sesa stanovanje, leta po opravkih, pomiva posodo od prejšnjega dne, moj oče se razburja, ker hoče gledat vsa poročila in dnevnik na tv pa ni miru (pa gleda vsak dan in ne more zamuditi niti nih poročil)……Čedalje pogosteje se obnašata tako, kot na “običajen” dan ali popoldne. In tu se mi zdi hakeljc teh skupnih preživljanj z vnuki. Če si zaradi vnukov en pustita zmotit svojega vsakdanjega ritma ali kaosa niti eno popoldne v tednu (pa sta oba penzionista), potem nista vredna, da otroci sploh pridejo tja.
Se ne strinjam čisto popolnoma z nastjo. Pogledam lahko npr. z vidika mojega otroštva. Pri eni babici je bil zelo strog red. Ubogala sem jo skoraj bolj kot mamo:)))) Sva bili pa s sestro strašno radi pri njej. Zakaj? Ker si je vzela čas za naju. Pa to ne pomeni nenehnega skaknja okoli otroka in igranja klovna. Enostavno vse je počela z nama in nikoli ji nisva bili napoti in odveč. Pa če je šlo za štihanje vrta, nabiranje trave za zajce ali pa obisk pokopališča. Pa razmetavalo se ni nikoli:))))
Druga babica je bila živo nasprotje. Pri njej si imel odličen jedilnik, pa gugalnico na igrišču, pa igrače, pa psa… Pa nikoli časa za otroke. Nobene pravljice zvečer, nobene razlage kaj raste na vrtu…In živ dolgčas.
Sedaj opazujem babici (in seveda dedke) mojih otrok. Ena je zelo neorganizirana, vedno polne roke dela, ogromno nedokončanih stvari, pa vedno čas za otroke. In če 2 vikenda zapored nista tam, že “težita”. Druga dobra kot med, obema bi dala vse, pa žal nikakršnega smisla za igro z otroki. Oba jo imata zelo rada, vendar po nekaj dneh vsem (vključno nama z možem) postane tam grozno dolgčas. Pa se znamo sami zamotiti:)))))
Nats* jaz bi se na tvojem mestu res pogovorila s starši. Vseeno je bolje biti odkrit, kot da na tak način izgubijo vnučke. Srečno!
“Čedalje pogosteje se obnašata tako, kot na “običajen” dan ali popoldne.”
Očitno čutita prisotnost otrok kot breme. In če sta oba otroka npr. 3x na teden pri njiju, je nemogoče pričakovati, da bosta samo otrokom posvetila ves čas. Mogoče bi zmanjšali obiske in naj jih otroka obiskujeta samo dvakrat mesečno, pa si bosta takrat verjetno organizirala dan. Poznam babico, ki ji vnuki visijo po cele popldneve v varstvu, pa še ob sobotah in nedeljah. Je že vsa sključena in uboga, pa staršem še vedno ni kapnilo, da ne zmore več. In seveda se obnaša kot da je to običajen dan ali popoldne. Kaj pa naj?
Nastja – Improvizirati igro, cel dan se pa triletnik res ne more sam igrati. Poleg tega še brez igrač…..oz. z zelo majhno izbiro. Ja, tašča ima najraje del, ko je čas za risanke in sedenje pred tv…samo kaj, ko naš mulc ne mara preveč risank- 10 min. na dan je za njega popolnoma dovolj.
Tudi njegova sestrična, moja nečakinja (zdaj je sicer že stara 13 let), že lep čas ne hodi več k njima, ker si nista nikoli res vzela tisti dan časa za njo. Če si ga že zaželita in odpeljeta je jasno, da pričakujem, da sta z njim…..ne samo fizično….
Ja, frca, vedno bolj se mi zdi, da jima vnuček predstavlja napor, breme, vendar me moti, da tega ne priznata in ga hočeta na vsak način imeti….potem pa so vsi žalostni…..Po moje si še sebi ne upata tega priznati…… Ju ne bi obsojala in niti zamerila….
lp,
N.
Sem lepo napisala, da mine večKrat tudi cel teden, ko jih ni tam. 3x na teden (po 4 ure) sta izjemoma. Izjemoma. Pa še moja mama tečnari, zakaj jih pripeljem tako malokrat!!!!!!! Pa lepo prosim, vnuka sta njuna, onadva pa v penziji in oba še vedno zelo pri močeh. Pa želita, da so tam…….Pol pa delata vse drugo. Še posebno je moj oče tečen, če mu pokvarita kakšne načrte in gledanje poročil .
Po eni starani neizmerna želja po obisku otrok, po drugi strani pa sta jima pripravljena posvetit čedalje manj pozornosti (ne zaradi zdravja ampak drugih načrtov). To je nasprotujoče.
Pa vedno dan ali dva vesta vnaprej kdaj prideta in kako dolgo bosta tam….Pa se jima ne zdi, da bi si malo zoorganizirala svoj čas.
Naš mali je pri mojih starših (živimo zelo blizu) najmanj 1x na dan, ker tam živi tudi moja sestra z družino in otroke skupaj vozimo iz vrtca!
Tako je tam obvezna postaja.
Moževi starši živijo malce stran od nas (4 km) in tam pač nismo vsak dan. Je pa babi zelo skrbna in če že mi ne pokličemo ali se oglasimo, potem po parih dneh ziher ona pokliče in reče naj ji pripeljemo malo tamalega.
In čeprav je ne vidi vsak dan gre tja zelo rad.
Babi ga animira ves čas, najbolj vesel pa je, ko ga dedi spusti v delavnico…
Potem pa hop na pormašine, kladiva, žeblje….
Se pa vseeno zgodi, da kdaj komplicira in noče tja, potem ko pa pridemo po njega, pa noče domov -:))))))))))))))))))))))
lp