Moj otrok jeclja
Imam fanta, starega pet let. Letos gre v šolo. Že pri 4. letu smo opazili jecljanje na začetku stavka, če se je stavek začel na besedo K. Odpeljali smo ga k logopednji, ki nas je malodane nahrulila, zakaj obremenjujemo otroka, da ga doma tudi ziher ves čas opozarjamo, naj ne jeclja??? Daleč od tega, toliko soli v glavi pa imam. Skratka, naj se obnašamo, kot da ni nič.
Zadnji teden pa opažam, da se je stanje še poslabšalo. Še več črk na začetku stavka je, zaradi katerih jeclja. In ko vidim, da prav zamiži in se trudi, da bi povedal. Se mi zdi, da je šele zdaj zares opazil, da se mu to dogaja in ga moti. Malo me skrbi, ker gre v šolo in bo verjetno svoje naredila še trema. Kakšne izkušnje?
jaz bi se obrnila na pediatra, on bo vedel kako in kaj in h komu vas bo napotil in povej mu kaj je rekel logoped, mislim, meni nid eloval okej, seveda vas skrbi, otroci v soli pa so lahko zleht ko hudic in otrok potem se bolj zablokira..potrebno je najti vzrok jeclanje in ga odpraviti, če gre…če ne gre, pač ne gre , ampak potem vsaj to ves, ne pa poslat domov na nacin kot vas je logoped!!!
Ma, to je eno ženšče pred penzijo. Potem je videla otroka še v vrtcu, pa tudi ni bilo nobenega komentarja od nje. Saj po začetni prhi nam je obrazložila, da se to dogaja, če ima otrok bogat domišljijski svet in ne zna hitro povedat. Začelo se je res mogoče iz tega razloga, zdaj me pa že resno skrbi, ker je zelo opazno.
Ko sem bila stara 7 let, sem slabo izgovarjala črko R in sem morala hoditi k logopedu. Pričela sem jecljati, nisem molgla povedati niti ene besede brez jecljanja. To je trajalo vse do 20 leta, potem pa se je zadeva pričela izboljševati, v bistvu sama od sebe. Danes pri 37 letih ne jecljam več, res sem srečna. Tako da imam zelo slabe izkušnje s temi logopedi.
Lp
Kadar otrok jeclja, pazimo, da ne delamo zraven naveličanega obraza ipd. pač sprejmemo, da na ta način nekaj pove (sprejemanje napake je tričert poti do odprave le-te).
Vseeno se veliko pogovarjamo z njim in se vživimo v njegovo pripoved.
Veliko ga sprašujmo.
Skoraj nikoli ne smemo reči:”Počakaj zdaj, mi boš kasneje povedal.”
Čisto nikoli ne priganjamo, ko nekaj pripoveduje.
Poskušamo najti različne vzroke za poslabšanja ali izboljšanja. Mu pomaga, da z njim pojemo pesmice? Mu pomaga, če ga velikokrat objamemo ali pobožamo (vsak človek rabi 4 objeme na dan – preberi članek v zadnji Niki, prilogi Dnevnika)
…
Tudi jaz sem jecljala kot otrok in jecljam včasih še danes – vendar nikoli, kadar govorim javno ali moram povedati kaj pomembnega, temveč vedno le v privatnih pogovorih, ko preprosto jezik ne sledi mislim in ko se “sprostim”. Sem hodila k logopedinji, vendar pri njej nisem nič jecljala – ker je tob ila pač uradna oseba in nisem govorila tako hitro. Ampak v tvojem primeru pa bi na vsak način poiskala logopedinjo, ki bi mu pokazala nekaj vaj in bi lahko vadila tudi doma. Gotovo ni fajn, da kar pustiš.
Moj sinček jeclja eno leto, kašen teden jeclja, potem spet ni duha ne sluha o kakšnem jecljanju, čez kakšen mesec se spet pojavi in sicerv postopoma, najprej kakšno besedo, ko je najhuje par dni vsak stavek jeclja (ali celo skoraj vsako besedo), nato pa spet mine, so rekli, da je to razvojno jecljanje, naj ga pustimo pri miru….
Ni mi vseeno napisal:
> Drage mamice, hvala vam. Nismo iz Ljubljane, ampak bi se
> potrudili tudi do tja. Rabiš za obisk napotnico ali se lahko
> naročiš kar sam?
>
> Mi smo tudi – misliš Gotska ulica v Ljubljani?
Ti bom jaz odgovorila namesto – mi smo tudi -.
Gotska ulica je v Ljubljani v Šiški, zraven OŠ Valentin Vodnik. Glede napotnice tudi mene zanima če je potrebna.
Tudi mi bomo šli tja, ker moj sin tudi občasno jeclja, vendar samo, ko hoče kaj na hitro povedati. Je bilo že bolje in sem mislila, saj bo minilo in se spet občasno pojavlja, tako, da bo bolje če gremo k strokovnjaku.
Nasvet: Ko tvoj sin pripoveduje ga ne prekinjaj, tudi, če pove težko in jeclja ga ne popravljaj. Občasno mu le povej naj ti pove počasi, navadi ga govoriti počasi, meni je vsaj to uspelo.
To so otroci, kateri mislijo hitreje, kot potem lahko to povedo.
Veliko uspeha ti želim.
Hvala spet vsem. Saj prekinjam ga nikoli, opozarjam nikoli. Takoj ko se je pojavilo, sem si prebrala veliko na netu, tako da vem, kako s takim otrokom. Smo mislili, da bo res izzvenelo, pa se slabša. Domišljijski svet ima res nepopisen. Kakšne zgodbice naplete … Pa ni samo jecljanje, zdaj se je še pojavila tista značilna mimika obraza ob jecljanju. Za napotnico pa izgleda, da bo trreba kar klicat.
