Zadnje dneve se mi dogajajo tako zelo čudne stvari, da sem se začela spraševati, ali res živim med takimi primitivci ali je to samo tu pri nas tako ali gre ves svet k vragu? Zakaj so postali ljudje tako nesramni drug do drugega?

Po vsem kar se mi je zgodilo ta teden, je bila pikica na i današnji dogodek na pošti. Pridem z nekaj različnimi pošiljkami in da bi vse pravilno odposlala vprašam, katere obrazce je treba izpolniti. Ko sem prišla ni bilo nikogar. Izpolnim listke in stopim k okencu. Dva obrazca sem izpolnila pravilno, tretji pa je bil napačen. Ker me uslužbenka pozna mi pove kaj naj popravim med tem bo pa ona poskrbela za ostalo. K meni stopi ženska mojih let, smrdi na cigarete kot da bi se povaljala v njih. Stoji tako blizu, da se me dotika in k okencu tišči svojo pošto. Uslužbenka mi da račun medtem ko še pišem naslov, plačam, dam račun v žep in želim napisati kraj do konca (3 črke so mi še manjkale) ko me ženska kar odrine in vrže svoje kuverte na pult pred mano. Ker je zadela v mojo roko s katero sem pisala, sem ji rekla “gospa, prosim počakajte, nisem še končala” ona pa meni “sej si že dobila račun, kaj delaš gužvo tukaj, pojdi pisat drugam” Halo??? Ker sem imela s seboj otroka v vozičku, sem samo debelo pogledala in prosila uslužbenko, ki ji je vidno postalo nerodno, za belilo ali etiketo, da napišem nanovo, ker je bila črta čez cel naslov. Komaj sem se zadrževala, da ji ne bi povedala, kaka krava brez kulture in olike je in da v civiliziranem svetu se ponavadi počaka za črto, dokler človek pred tabo ni gotov. Namesto da bi počakala tiste 3 sekunde kolikor bi trajalo, da do konca napišem naslov, se je morala vrivat in težit. Zaradi svoje primitivnosti je morala še malo več počakati in je postajala še bolj živčna, ko sem morala zaradi nje še enkrat prepisati cel naslov (pa čeprav je to trajalo cca. 30 sekund). Na koncu je skoraj skočila v mene.

A je z mano kaj narobe? Sama sebe ne morem prisiliti v tako “komolčarsko” obnašanje. Mene so starši lepo vzgojili. Če me kdo pozdravi odzdravim, kadar koga kličem se najprej predstavim, če mi kdo pomaga ali kaj da, se zahvalim, ko čakam na banki, pošti, v trgovini, počakam, da sem na vrsti in se ne prerivam in jezim. Vedno več ljudi pozablja na osnovno vsakdanjo oliko ali pa so jim že kot otrokom to pozabili privzgojiti. Ker nisem konfliktna oseba se mi s takimi ljudmi ne da kregat in izgubljat energije. Raje sem tiho, se umaknem in si mislim svoje. Ker pa opažam, da je vedno več takega vedenja in nestrpnosti, me je začelo skrbeti, v kakšnem svetu bodo odraščali moji otroci. Kako naj jih pripravim na to?

Sama sem ugotovila že zdavnaj, da večina ljudi ne pozna osnovne kulture. Ne spoštujejo črte zasebnosti na bankah, poštah, lekarnah. Ko komu pridržim vrata ali celo odprem, da gre človek prvi ven iz prostora, nato šele jaz noter, redko kdo se zahvali. Enkrat je enemu gospodu padla zdravstvena kartica iz žepa na tla, sem jo pobrala in tekla za njim, pograbil je kartico in me ni niti pogledal, kaj šele kakšen hvala da bi rekel.

Očitno take ljudi starši niso naučili, kaj je olika. Soseda, ki ima dve hčerki, stari 12 in 16 let, ju ni naučila nič o oliki. Ne pozdravljata, ne znata se zahvaliti, govorita na glas po hodniku, kot da sta sami na svetu, enkrat sem na lastne oči videla, kako je starejša soseda prosila ta večjo, če ji pomaga nesti vrečko do prvega nadstropja, pa se je punca obrnila stran in odšla, nato sem jaz vskočila.

S tem sem se že nekoliko sprijaznila, razumem pa še vedno ne. Meni je kultura nekaj osnovnega, kar bi moral poznati čisto vsak človek, brez izjeme. Še kdo mi kdo ustavi na prehodu za pešce, pogledam voznika in pokimam.

Pa ko mladi ne prepustijo sedeža starejšim na avtobusu, mi je tudi totalno mimo.

Jao! Meni gredo taki ljudje tudi na živce. Mamke, ki ti plezajo po hrbtu v lekarni in ti gledajo čez ramo (takim kar pokažem tisto črto in povem, da naj stopijo za njo). Ali pa na avtobusu, ko so se rinile mimo in te skoraj podrle.

Ne vem, ampak jaz imam najslabše izkušnje z upokojenkami (ki se najbrž najbolj kregajo, kakšna je današnja mladina).

LP

Mene tudi resnično preseneča, kako nevzgojeni in neolikani so tudi starejši ne samo razvlečena mularija.
Se mi še ni zgodilo da bi od zadaj v vrsti vame rinil kak mulc ali mi celo gledal čez ramo, gospodje in gospe čez 60 pa že velikokrat. Vedno se nasmejim ob tisi reklami, ko stara mamka z opornico sune fantu na ulici čips in ko ji ga hoče vzeti nazaj začne vpiti na pomoč.
To se mi zdi nekako čisto prava slika današnjih odnosov – veliko pritoževanja in šimfanja čez vse ostale, pred lastnim pragom pa nepometeno. Čez mladino so se do sedaj pritoževale še vse generacije, nad starejšimi se pa naša srednja res ni do sedaj, pa očitno se bo tudi to spremenilo.

lp tinca

Olika je tudi to, da za sabo ne puščaš svinjarije. Sploh mi ni jasno, kako si kdorkoli – v javnosti – drzne metat papirčke po tleh. A jih ni sram? Če koga vidim, da to stori, pa naj bo mlad ali star, poberem papirček/plastenko ipd, grem do dotične osebe in vprašam: “gospod/gospa/gospodič/gospodična, a je tole vaše?” No, potem jim je vsaj nerodno, če pa kaj zaleže, pa ne vem. Tako jaz skušam “vzgajati” državljane.
Učili so nas, da moramo skrbeti za naravo, da moramo pozdravljati starejše, odstopiti sedež, biti iskreni in potrpežljivi ipd. To so bile naše pionirske vrednote in mislim, da ne bi bilo nič narobe, če bi jih v šoli privzgajali še naprej. Seveda ne samo v šoli, tudi doma, ampak otroci veliko časa preživijo v šoli, kjer dobijo veliko dobrih in žal tudi slabih zgledov.

Ravno to me je tako presenetilo, ker punca ni mogla imeti več kot 30 let, pa se je tako obnašala. “Stare mame” so pač take in jim nima smisla ugovarjat, čeprav z nikomer še nisem imela podobne izkušnje. Ok, se katera kdaj preblizu postavi, ma da bi me tako “napadla” pa res nikoli.

Evo še ena danes: greva s tamalo v posvetovalnico. Prideva na minuto točno ko je bila naročena (ponavadi se ne čaka). Ena mamica je pravkar končala, druga je še notri. Po 10 minutah pride ven še druga. Potrkam, nič. Čez 5 minut spet potrkam, slišim “ja, naprej”, vstopim in me sestra nadere da me že 20 minut čakajo in da zdaj grejo na pavzo, pol imajo pa že bolane otroke, zato da naj pridem v ponedeljek??? Sploh me ni pustila do besede, da bi ji pojasnila, da tudi jaz sem čakala in ker ponavadi vedno pokliče naprej in ker sem potrkala in ni bilo odgovora sem sklepala, da moram še počakati. Lahko bi ji pokazala parkirni listek od zdravstvenega doma, kjer je dokazano, da sem bila še 5 minut prej tam. Kako so oni mene čakali, če je itakimela polno ordinacijo?

Pa kaj je s temi ljudmi, a je kaka polna luna???? Zakaj so ta teden do mene vsi nesramni? A je mogoče z mano kaj narobe? Vedno gremo z veseljem v posvetovalnico, ker so ponavadi zelo prijazni in nežni, kot se za pediatrinjo spodobi, danes pa to. Me je imelo, da bi vse skupaj nekam poslala.

Joj zakaj ji nisi povedal svoje. Jaz se ne bi nikam premaknila. Če si bila tam točno, bi želela z zdravnico govori, če te je sestra tako odslovila. Kristus tako pa mene nebi odslovili. Pa malica gor ali dol. Le kje kot v ZD imajo čas za malico točno napisan

Ne sekiraj se, s tabo je narobe edino to, da imas privzgojene osnove kulturnega obnasanja, kar je dandanes izjemno redka zadeva. Jaz se kot trgovka dnevno sredujem s takimi in podobnimi izpadi, pa ne bi zdaj podrobno o tem. Skusam biti kar se da vljudna, pa mi vcasih ne uspe in se moram posteno nazaj drzati, da ne padem na “strankin”nivo. Da o vsakdanjih dogodkih izven sluzbe ne govorim. Zadnjic sem sla na kavo s prijateljicami v enega izmed znanih krajevnih lokalov, kjer mi je mladenka, ki tam streze najprej zlila ostanke na pol popite pijace v narocje, nato pa me brez besed se tako zabodeno gledala, kot da sem jaz kriva, da se ji je to pripetilo. Brez opravicila, nasmeha, cesarkoli. Za nemecek je se kolegica ostala brez kave, ker se je ona obesala po tipih iz lokalne srednje sole. Poslale smo jo v ……., kar sicer tudi ni bilo prevec vljudno, niti ne meni podobno, ampka kaj ces. Nisem ponosna na to, ampak vcasih res ne gre drugace.

Do zdaj so bili res vedno zelo prijazni, res pa da je tamala stara komaj 18 mesecev in razen na redne posvetovalnice nismo bili pri zdravniku, ker še ni bila bolna. Zato sem bila presenečena nad takim obnašanjem in sem kar ostala brez besed. Nisem pa se hotela skregati zaradi tega, ker se mi zdi banalno. Mi je rekla, da naj pridem v ponedeljek, ampak žal naslednji teden odpotujemo in nas cel teden ne bo in bi bilo potem mogoče priti šele 10.4. Posvetovalnico pa bi morali imeti že pred tremi dnevi, pa so me oni klicali in prestavili na danes. Sva se zmenili, da naj pridem nazaj danes ob enih, preden končajo, tako da zdaj v bistvu čakam doma in se z miško lepo zabavava 🙂

Edine, ki so se kadarkoli vrivale pred mano v vrsto v trgovini, so bile stare gospe, nikoli mularija.

malina*** napisal:

> Jao! Meni gredo taki ljudje tudi na živce. Mamke, ki ti plezajo
> po hrbtu v lekarni in ti gledajo čez ramo (takim kar pokažem
> tisto črto in povem, da naj stopijo za njo).

Jaz bi pa takšno mamko vprašala, če tudi ona kupuje kondome. Ali pa nekaj podobnega, da bi ji bilo nerodno.

Mi smo pa letos ogromno smučali na Kobli in tam je bilo vrivanje otrok iz SK Radovljica nekaj tako samoumevnega že otrokom in enako njihovim vaditeljem. Kot češ, kdo bo prvi gor. In to so bili 5,6 letniki.

Živimo v svetu kjer vrednote, osnovni bonton in normalna vzgoja niso več na prvem mestu…al in tako je svet čedalje bolj podivjan in žal čedalje več otrok, saj so jim taki , kot si jih opsiovala ti starši in imajo lep vzgled ane, torej družba svinjakov in ne normalnik kulturnih ljudi. Ko sem bila sama otrok, sem takoj, ko sme začela brati, dobila v poklon tisti oranžni bonton, meni to ni bilo nekaj brez veze, temveč sem bila tega vesela, saj sem vedela, da je bonton del nas in da naše obnašanje kaže kakšni ljudje smo…

Danes daj nekomu bonton v roke, ti ga bo vrgel v glavo ane?!

jaz svojo familijo še vzgajam po starem načinu, da je bonton del nas in naše kulture in vzgoje in nato v šoli poslušam, kako imam lepo vzgojene otroke, pa rečem, ma lepo vas prosim, prosim in hvala, dober dan in nasvideje in še nekaj takega, mar ni to nekaj normalnega, pa mi hitijo razlgata, ne, redki so še taki otroci, ponavadi glavo dol in gredo mimo, ponavadi hopsa in zagrabijo, brez lahko, brez prosim in hvala, mater bi jim jaz dala vetra…Hvala bogu prihaja nazaj v OŠ več pobdarka na vzgoji…se bojim, da je že prepozno…

Naša tamala pa komaj začenja govorit in polega mama, tata, nana in papa, vsakič ko ji kdo kaj da se trudi reči hvala, čeprav zveni kot “vala” pa ima komaj 18 mesecev 🙂

Pa sej ni tako težko reči hvala ali prosim, razlika pa je očitna. So malenkosti, ki res niso tako zelo pomembne, naredijo pa življenje lepše. Lahko bi živeli en mimo drugega, brez pozdravljanja in odzdravljanja in zahvaljevanja itd. ampak, kakšen svet bi to bil? Žal smo vedno bližje temu, vsak se briga samo zase, človek postaja vedno bolj vase zagledan egoist, svet pa gre k vragu 🙁