Poznate pregovor ‘krvav denar’? Vedno so bili in bodo ljudje, ki ga ustvarjajo, kot tudi tisti, ki se mirne duše z njim okoristijo. Žalostno pa je, da to niso posamezniki ali kakšen manjši odstotek, temveš se z njimi vsakodnevno srečujemo – že na ta način, ko stopimo v kakšno od teh imenitnih poceni trgovin, ki v Sloveniji rasejo kot gobe po dežju, in kamor vsi tako vneto zahajamo – saj smo se vendar modernizirali in je shopping,
pravzaprav šoping, postal tudi naša ‘kultura.’

Na račun koga ali česa so izdelki v teh gigantskih marketih tako poceni?Lahko smo prepričani, da ne na račun manjšega dobička lastnikov.
No, in tu je zdaj primer Lidla, povzet iz Delavske enotnosti (napisala Mojca Matoz):

V Nemčiji so pričevanja zaposlenih v Lidlu že leta 2004 zbrali v črno knjigo in jo prevedli v več jezikov. Knjiga se bere kot roman Charlesa Dickensa iz začetkov kapitalizma, ko je bilo dovoljeno marsikaj. Da so Lidlovi diskonti poceni prav na račun zaposlenih, postane bralcu jasno že po prvih straneh.

Načini poslovanja in odnos do delavcev:
– vsaka blagajničarka mora preko optičnega čitalca povleči 40 proizvodov
na minuto; kdor v določenem času (ponekod 3 tedne in to brez uvajanja, drugod do 4 mesecev) te norme ne doseže, leti;
– odpuščanje na osnovi ‘tatvin’ zaposlenih: odpuščena delavka, ki je ‘ukradla’ 12,5 EUR in se zavzemala za plačilo nadur svojim podrejenim sodelavkam (kakšno naključje); v blagajnah običajno manjkajo okrogle
vsote, npr. 50 EUR
– delavke morajo delati pred delovnim časom in po njem, in sicer večinoma brez plačila, zastonj, z utemeljitvijo, da so pač prepočasne, delo pa mora biti opravljeno
– ne vem, ali v Lidlu nimajo varnostnikov in morajo tudi to služb opravljati trgovke, saj članek navaja, da blagajničarke preverjajo tako,
da simulirajo tatvino z raznimi triki (skrivanje dražjih izdelkov v embalažo cenejših, skrivanje izdelkov pod roke svojih otrok ipd.), in tista, ki trikrat ne prestane testa (torej odkrije prevaro), izgubi službo
– ko je delavka zbolela, so jo neprestano preverjali na domu in jo prestavljali na vse manj ugodni delovni čas (nedelje); druga je delala s 40°C vročine, ker so ji zagrozili, da se ji ‘slabo piše’, če prinese potrdilo o bolezni
– razpored delovnega časa za naslednji teden se ponavadi izve šele v soboto, tudi ne vedo vnaprej, kje bodo delale (v kateri poslovalnici) – žal to postaja ustaljena praksa pri mnogih podjetjih; izgovori vodstva so bolj ali manj duhoviti, v resnici pa gre samo za manipulacijo delavca
– ustanovitev sindikata je v Lidlu skoraj ‘mission imposible’; potrebno je bilo že posredovanje sodišča, ker podjetje npr. ni hotelo izdati seznama vseh volilnih upravičencev; preprečevali so volitve tako, da so povabljene ravno tisti dan poslali na šolanje; boljša situacija je v severnoevropskih državah
– zaposlijo več kadra, kot je potrebno (po pričevanju zaposlenih), in se kasneje znebijo tistih, ki ne razmišljajo ‘ustrezno’: poslovodje morajo npr. ustvarjati negotovo ozračje, pritiskati na svoje zaposlene in nanje gledati kot na potencionalne lopove – si predstavljate, kako ‘stimulativno’ je takšno delovno ozračje???- najbolj negativno propagando je Lidl doživel na Češkem, kjer MORAJO DELAVKE OB ČASU MENSTRUACIJE NOSITI NA GLAVI TRAKOVE, DA NADREJENI VEDO, KATERIM LAHKO DOVOLIJO VEČKRAT NA STRANIŠČE (ostale smejo le enkrat)!!!!!!!!!!!!!! , s tem, da morajo za dovoljenje DVIGNITI ROKO – (trgovina ali zapor???), enako na Poljskem, na Hrvaškem so morale trgovke ob tem času nositi priponke>- razne analize proizvodov, ki jih ponuja ta trgovska veriga, pa vedno znova dokazujejo slabo kvaliteto – na Švedskem so leta 2005 odkrili v Lidlovih trgovinah oporečno meso

– da se zgodbe ne bi ponavljale tudi v Sloveniji, bo poskrbel Sindikat delavcev trgovine Slovenije, ki že zbira podatke in načrtuje aktivnosti

Mogoče bomo naslednjič, ko bomo z večjim ali manjšim navdušenjem prelistavali kataloge in reklame, ki se vsakodnevno kopičijo v naših poštnih nabiralnikah, vsaj za trenutek zastali in pomislili: kdo je zaradi tako nizke cene nekega artikla oškodovan?

V Sloveniji se gradijo novi in novi nakupovalni centri in supermarketi.

Zaposleni, osnova vsakega podjetja, pa se še in še degradirajo. Do kdaj in do kod? Vse več podjetjij ravna mimo načel (ali celo ravno nasprotno) sodobne ekonomije, da o socialnem sistemu sploh ne govorimo. Nekoč smo se učili o fevdalizmu…

Kdo ji bo povedal ? :))

pa dejte že nehat s tem…ja, sej smo vsi prebral. sej ste poskrbel da je blo to fulkrat objavljen.

No vidim da ste že, ja o tem smo že pisli in tudi brisali.
Vsak naj si ustvari svoje mnenje.

primož