splav
Oprosti Nejša,
jaz pa poznam zelo veliko mladih parov, ki nikakor ne morejo zanositi in bi dali vse da bi imeli dojenčka. Ogromno jih je prijavljenih na posvojitev in bi posvojili že takoj majhnega dojenčka.
Tako mu lahko nudiš svoj trebušček in ga takoj po porodu oddaš. Se ti ne zdi to boljša rešitev?
Dobro razmisli pred tako veliko odločitvijo, da ti ne bo kasneje žal.
Sicer pa te ne obsojam, odločiti se boš morala itak sama.
Srečno!
G.
Seveda se strinjam z vama, da ni tega vprašala, vendar nikjer ne zasledim, da bi pri temi o splavu kdo predlagal kaj takega. Zakaj pa ne navsezadnje? To je tudi ena od možnosti. Zakaj bi “vrgla otročka stran”, če pa so ravno dojenčki pri parih, ki želijo posvojitev še kako zaželjeni.
Pogovarjala sem se že kar z nekaj mamicami, ki so bile v takšni situaciji, pa so rekle, da jim tega ni nihče predlagal. To je ena od zelo realnih možnosti, kako rešiti situacijo. Problem je le, ker ga potem nobena noče dati iz rok.
Ponavljam pa, da nobene ne obsojam in sem bila zelo dobronamerna, ne vem zakaj stvari takoj narobe razumete. Mislim, da ni nikoli narobe, če na situacijo pogledaš z več zornih kotov kot pa le enostransko.
Sama imam kar nekaj težkih življenjskih izkušenj za seboj(otrok z težko motnjo v razvoju), zato skušam v življenju v vsaki situaciji iskati le pozitivizem.
Srečno vsem!
G.
stara sem 34 let. in, ja, vse vem o tistih, ki ne morejo imet otrok, pa o moralnih zadržkih…enega otroka že imam, po prvem otroku sem zapadla v depresijo, katere nisem strokovno zdravila in sem jo ozavestila šele mnogo pozneje. in sedaj si še enega otroka enostavno ne želim, vsaj 80{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465} časa. Kar temačne misli me obidejo, če pomislim na porod, na dojenčka…Pač, bolje da si to odkrito priznam, kot pa da hočem imeti o sebi predstavo o slovenski kleni materi, kar očitno nisem. Čeprav imam svojega edinega otroka zelo rada in sem se zanj tudi odločila z veliko željo.
nejša, matere, ki ne dela napak ni in prav vse smo se srečale z težkimi trenutki takimi in drugačnimi. Imeti otroka pomeni 90{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465} skrbi, neprespanih noči, jokanja, težkih trenutkov in 10{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465} radosti in sreče, ki prevaga tistih 90{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465} in nas ispolni z srečo, pa saj to že veš.
te popolnoma razumem, ker sem bila v podobni situaciji, po rajstvu dvojčkov, sem kaj kmalu stopila na realna tla in se ubadala samo še z previjanjem, hranjenjem in zapadala vedno globje v depresijo, zaradi enoličnosti življenja in prvih 5 let niti slišati nisem hotela več otroškega joka, sedaj po 9 letij sem pa že več kot polovico pozabila in spet rada certljam dojenčke in če ne bi imela že 3 otroke, pa malo preveč let, bi se morda le še odločila za enega.
odločitev je samo tvoja, ki bo pa zelo težka, zato ti prav nič ne zavidam, mislim pa, da si dovolj zrela, da se boš pravilno odločila in prevzela nase odgovornost, ki ti je naložena.
naj bo odločitev pravilna in srečno.
nejša tudi jaz vem, da si se zagotovo pravilno odločila in ne vem zakaj bi se morala komurkoli opravičevat v zvezi s tem. to je popolnoma tvoja odločitev in prav je tako. kar pogumno.
z napotnico svoje ginekologinje se naročiš v leseni stavbi za staro porodnišnico (govorim za lj). tam so zelo prijazni, dobiš datum in takrat si od cca. 7 do 17 v bolnici. poseg poteka v splošni narkozi in ničesar ne čutiš. če ni kakšnih zapletov še par dni krvaviš, kot pri normalni menstruaciji. in to je vse. če si prej dobro premislila (in verjamem da si) po mojem mnenju tudi ne boš imela moralnih posledic. vsaj jaz jih nimam ker ne vem zakaj bi si očitala in se s tem uničevala, če pa sem se v danem trenutku odločila po najboljših zmožnostih.
sem bila pa sama presenečena, da so bili vsi zelo prijazni. sem bila prestrašena in pripravljena na to, da bodo vsaj njihovi pogledi obsojali, a sem bila pozitivno presenečena.
če si se odločila potem to čimprej opravi, psiha trpi do posega, potem pa ne več.
drži se!
Nejša pozdrav.
Nisem mislila kaj slabega s tem kar sem ti zadnjič napisala,samo ne želim ti težav.
Pri nobenem ne moreš vedeti kako in kaj bo v bodoče.
Mislila sem s tem da če greš sedaj na splav ti ne bi v bodoče želela muk da nebi imela problemov z zanositvijo leta pa gredo.
Pa še to tudi jaz sem zapadla v depresijo po porodu in sem se grozno počutila in se še vseeno odločila še za enega otroka (brez kakršnih tablet) ki pa nisem zanosila 2 leti in sem že mislila da ne bom nikoli več .
Povem ti pa še to da me je ta naša ta druga punčka čisto spremenila glede depresije (pozitivno-čisto sem druga in ni več prisotne toliko depresije), seveda odločitev je pa tvoja.
Upam da se boš pametno odločila pa piši še kaj.
Lp