Najdi forum

Splash Forum Starševski čvek kako te v službi izžonglirajo v kot

kako te v službi izžonglirajo v kot

ja, tako. danes si je težko privoščiti otroka, a ne? da ne govorimo dva! še posebej v očeh delodajalcev. tej bi te najraj dali pred strelni vod. tako je torej purpura v službi, kjer ima še vedno najvišjo izobrazbo (tudi šefica je nima, je pač preko vez in socialističnega sistema prišla) in purpura ima (imela je) dosti volje do dela, pošteno delala in kar je želela je bilo samo to, da so tudi do nje fer, pristala na podnu, na začetku, na slabšem mestu, užaljena, šikanirana, degradirana. na koga se lahko purpura obrne? do najvišjih nadrejenih seveda ne more, v službah, kjer se težave rešuje, pa se ji smejejo v obraz. osramočena je, ker je dosti in dolgo študirala, pridobila znanje, izkušnje in voljo. kaj ji vse to sedaj pomaga? dobronamerni nasveti: pojdi, odpikaj svojih 8 ur, pojdi domov in pozabi na službo, ne pomagajo ranjenemu ponosu in občutku pravičnosti, ki ga je do sedaj v življenju vedno gojila.

katero pot naj sedaj purpura ubere?

Novinarke, ki ste o tem imele prispevke na tv! Očitno smo ga gledale samo mamice, ne pa delodajalci!

žal je danes postala to že praksa. Najbolj žalostno je pa, da so najbolj neizprosne šefice z otroki, od katerih bi človek pričakoval največ tolerance, ja in pa seveda jim ne gre v glavo,ko se zaposli ženska z višjo izobrazbo, kot jo ima sama, treba jo je takoj zatreti, da ji slučajno ne prevzame vodilnega položaja.

mah, dokler bo naš sindikat tako šibak, kot je in dokler ne bodo delodajalci spoznali, da pljuvajo v lastno skledo, bo še tako in šikiniranja ne bo ne konca ne kraja.

prispevek so verjetno gledali tudi delodajalci, samo iz drugega zornega kota, ma kaj hudiča bi tele mame sploh rade, naj bodo zadovoljne, da imajo vsaj službo.

Purpura, tudi sama sem se znašla v dreku. Najhujše od vsega je uničena samozavest..še zmeraj se sestavljam 🙂 Tudi za take, kot smo me, bo posijalo sonce. Išči si drugo službo in delaj na sebi.

Daš odpoved in greš drugam. To je to.

Evo, tudi sama sem se znašla v istem sranju, kot ti. Od konca porodniške je polnih 10 mesecev pa še vedno nisem sestavila svoje samozavesti. Ponižanje je bilo preveliko. Seveda iščem novo službo, v zdajšnji pač preživim svojih 8 ur in potem grem. Na trgu delovne sile sem sicer zanimiva vendar le do momenta, ko izvejo koliko sta stara moja otroka. Takrat pa se zgodba obrne v smer zdajšnje službe v stilu “čez kakšno leto se nam ponovno oglasite, pa otroci ( zlasti drugi) bo takrat starejši….”. Te mine, da bi spolh še kaj govoril.

LP Maja

Lep pozdrav !

“…ne pomagajo ranjenemu ponosu…”

Ponos je ena cudna stvar, najveckrat pogubna…

Ni pomembno biti popoln, pomembno je biti popolnoma to kar si.

Evo me … še ena izigrana … Kar čez noč so se odločili, da mi zamenjajo delovno mesto, s tem da moram opravljat še vedno delo od prej (kao 4 – 4 … ampak se mi zdi da delam oboje del 8) in seveda so se vse zmenili, ko sem bila doma na bolovanju in ko sem prišla delat so mi samo rekli: “Izvoli tvoj novi stolček.” Jebe* jim m******* …

Sam ni kej … naredit se ne da nič … če hočemo obdržat službo. Oddelat na nek način tistih 8 ur in potem domov in pozabit … do naslednjega dne. In seveda držat na preži oči in ušesa, če se kje ponuja kakšna boljša zaposlitev.

Dobrodošla v klubu… nažalost…

Hm, meni koristi to, da v glavi popolnoma razdelim službo in družino (ozroma preostalo življenje): najpomembnejša mi je družina, služba pa je mesto boja za obstanek. In borim se, nehala pa sem pričakovati, da bojo uvidevni, prijazni, tolerantni ali karkoli podobnega.

Poiščite moj post, sem ga fajn naj*****. Zgleda da nisem edina.

New Report

Close