spet SSKJ- slovar – če je kdo tako dober …
družína -e ž (í)
1. zakonski par z otroki ali brez njih:
ta družina stanuje v našem bloku; vsa
družina je bila zbrana okrog mize;
kmečka družina; biti iz dobre, poštene,
premožne družine; šestčlanska družina;
člani družine; publ. rojstni dan je
praznoval v krogu družine; sosedje so
si bili kakor ena družina živeli so v slogi,
prijateljstvu // eden od zakoncev in
otroci: imeti družino; preživljati,
zanemarjati družino; ustvaril si je
družino; pozdravlja vas Metka z družino;
pren. koklja s svojo drobno družino
2. skupina ljudi, ki jih vežejo
sorodstvene vezi; rodbina: jetika je v
družini; glasbena nadarjenost je v
njihovi družini že tradicionalna; imena
starih družin; zadnji potomec nekdaj
znane družine / ekspr. denarja ni treba
vračati, saj ostane vse v družini; pren.
besedna družina; družina delovnih ljudi
vsega sveta; družina zvezd
3. navadno s prilastkom skupina ljudi, ki
jih druži organizirano skupno delo:
igralska, lovska, ribiška, strelska
družina / dramska družina ansambel,
igralci
4. raba peša služabniki, služinčad:
gospodar je nadzoroval družino na
polju / star., s povedkom v množini
moškega spola Družina so se poskrili v
kleti in pod streho ali pa so pobegnili v
bližnjo hosto (J. Trdina)
5. zastar. druščina, družba: človeka
slaba družina popači; imel je prijetno
družino
6. biol. sistematska kategorija
rastlinstva ali živalstva, nižja od reda:
družina psov; rastlina iz družine zlatičnic
♦ čeb. čebelja družina biološka celota, ki
sestoji iz delavk, matice in trotov; lingv.
družina jezikov več po izvoru sorodnih
jezikov; rel. sveta družina Jezus, Marija in
sv. Jožef; soc. nepopolna družina v kateri
manjka eden od staršev; načrtovanje
družine; tisk. črkovna družina vse črkovne
garniture istega tovarniškega imena; zgod.
družina oboroženo spremstvo plemenskih
poglavarjev in vladarjev v zgodnji fevdalni
dobi
famílija -e ž (í)
1. pog. zakonski par z otroki ali brez
njih; družina: v hiši stanujeta dve
familiji; otrok je iz dobre familije // eden
od zakoncev in otroci: imeti, preživljati
familijo
2. skupina ljudi, ki jih vežejo
sorodstvene vezi; rodbina: stare
meščanske familije / ekspr. denarja ni
treba vračati, saj ostane vse v familiji
• šalj. to se zgodi (tudi) v najboljših
familijah ni se vredno razburjati, sramovati,
saj se kaj takega lahko vsakomur pripeti
3. biol. sistematska kategorija
rastlinstva ali živalstva, nižja od reda
rodbína -e ž (í)
1. skupina ljudi, ki jih vežejo
sorodstvene vezi: njihova rodbina je že
stara; ta bolezen je pogosta v njeni
rodbini; zadnji potomec plemenite
rodbine; član rodbine / obiskal je vso
rodbino
2. zastar. družina: v ta kraj se je
preselilo nekaj tujih rodbin / vzdrževati
rodbino
ród -ú tudi -a m, daj., mest. ed. rôdu
tudi ródu; mn. rodóvi (ọ)
1. skupnost ljudi, potomcev istega
prednika: nadaljevati rod; tam živi zdaj
drug rod; to je zdrav rod; začetnik rodu
/ z njim je rod izumrl on je bil zadnji član
rodu
2. navadno s prilastkom stopnja
sorodstva: potomci do petega rodu /
rod po materini strani // ljudje določene
stopnje sorodstva: posledice so se
pokazale že pri drugem rodu
3. značilnost glede na prednike a) s
sorodstvenega stališča: biti ponosen na
svoj rod / pri vzreji živali je pomemben
tudi rod b) s socialnega stališča: pri
ženitvi se ni oziral na dekletovo
bogastvo in rod; materin kmečki rod /
biti plemiškega rodu; biti po rodu kmet
c) s prilastkom z narodnostnega,
krajevnega stališča: njegov dolenjski
rod; biti ponosen na svoj slovenski rod /
biti francoskega rodu / po rodu je
Celjan, Slovenka, s Štajerskega
4. navadno s prilastkom ljudje približno
iste starosti, ki živijo v istem času in
imajo podobne interese ali nazore:
mladi rod bo nadomestil prejšnjega;
igralec starejšega rodu; mlajši rod
pesnikov / novi gledališki, literarni rod /
ti otroci so že četrti rod izseljencev; trije
rodovi zdravnikov v rodbini // ljudje
istega časa: sedanji rod teh stvari ne
pozna; rod, ki je doživel vojno // čas,
doba približno tridesetih let: razmere
so se spremenile šele čez dva rodova /
pog. to je bilo za en rod nazaj v prejšnjem
rodu
5. vznes. narod: ljubiti svoj rod; bojevati
se za dom in rod
6. nav. ekspr., s prilastkom ljudje: mlajši
rod rad pleše; tam prebiva srečen rod //
z oslabljenim pomenom izraža celoto bitij,
kot jo določa prilastek: človeški rod;
ves gadji rod pika; ptičji rod se vrača z
juga
7. voj. del armade glede na svojo
oboroženost, opremo, dejavnost: v
spopadih so sodelovali vsi rodovi; v
kateri rod bo novinec dodeljen / rod
vojske
8. biol. sistematska kategorija
rastlinstva ali živalstva, nižja od
družine: imenik rastlinskih rodov na
slovenskem ozemlju; znaki rodu
● ekspr. rod za rodom hodi tja že dolgo
hodijo ljudje tja; zastar. ti žarki so istega
rodu kot oni iste vrste; star. trta že
odganja in če ne bo toče, bo nekaj roda
pridelka; star. še žival brani svoj rod
mladiča, mladiče; ekspr. kip že dolge
rodove stoji v veži zelo dolgo; iz roda v
rod ekspr. kmet je bil iz roda v rod
navezan na zemljo vedno; ljudske pesmi
so se širile iz roda v rod starejši so te
pesmi naučili mlajše; ekspr. obrt je
prehajala v hiši od rodu do rodu od
staršev so jo prevzemali otroci; ta bolezen
je pri njih v rodu se pri potomcih pogosto
pojavlja; star. biti (si) v rodu v sorodu; star.
štajerski rod je rad vesel Štajerci; star.
ženskega rodu ni maral žensk
♦ agr. rezati mladiko na rod tako, da se
doseže zaželena rodnost; biol. nespolni
nespolno se plodeča generacija pri rastlinah
in živalih s prerodom, spolni rod spolno se
plodeča generacija pri rastlinah in živalih s
prerodom; meteor. rod oblakov oblaki
podobne oblike na isti višini; rel. otroci
Abrahamovega rodu Judje; zgod. rod
skupnost ljudi v rodovno-plemenski družbi,
ki so v krvnem sorodstvu; prim. rodom
rodbína -e ž (í)
1. skupina ljudi, ki jih vežejo
sorodstvene vezi: njihova rodbina je že
stara; ta bolezen je pogosta v njeni
rodbini; zadnji potomec plemenite
rodbine; član rodbine / obiskal je vso
rodbino
2. zastar. družina: v ta kraj se je
preselilo nekaj tujih rodbin / vzdrževati
rodbino