Zdaj bo pa dobila svoje…
Sem hudobna, ma kaj potem! Nekaj časa nazaj sem pisala o tem, kako mi je kolegica, ki me nadomešča na porodniški, zapičila nož v hrbet, ovila direktorja okrog prsta, me “blati” okrog kako ji nisem nič pomagala, kako sem nesposobna in še in še…..
Zdaj mi je prekipelo, šla sem k odvetniku in ta ji bo poslal opozorilno pismo, naj preneha s tem, naj vse prekliče, ker bomo drugače šli v tožbo zaradi blatenja osebnega imena in časti. Poleg tega je to slabo zaradi mojih nadaljnih zaposlitev. Babnica bo dobila po kljunu in upam, da jo bo zvijalo po trebuhu od strahu. Ker sem hudobna, upam, da bo pismo dobila do petka, da ji bo to vsaj malo pokvarilo praznike! Znam biti “fina” in tolerantna, a do ene meje. In zdaj je vse prekoračilo prag moje potrpežljivosti.
Sem nesramna, kajne?
Eno je, da se človek ne pusti šikanirati, nikjer in od nikogar, drugo pa je hudobija, kakršno kažeš. Ko sem prebrala prve vrstice, sem ti hotela napisati, da raje malo počakaj, da ne boš imela pokvarjenih praznikov zaradi svojega dejanja, zdaj pa vidim, da jih tako ali tako ne boš imela. Žarela boš od sreče, ker si ukrepala. Vsak po svoje.
Jaz bi najprej spore poskušila rešiti osebno z njo, nadalje tudi v prisotnosti direktorja. Če bi se poslužila tako drastičnih potez pa ne vem, mislim, da ne. Se mi zdi, da se vseeno da rešiti zadeve na drugačen način, da človek ne hodi po tebi.
LP
Ja in? Kje pa naj svoje izjave prekliče? Lahko tebi reče, da vse preklicuje in adijo. Ali pa je tudi ona tako hudobna kot ti in ti reče, da kar pojdi v tožbo. Itak boš nanjo čakala 6 let, potem pa boš morala najti priče, ki bodo povedale, da je res vse tisto, kar govoriš in da je oseba res govorila o tebi te stvari. Toda tudi če priče to povedo, pa to še nič ne pomeni. Lahko njen odvetnik najde priče, ki bodo dokazale, da si res nesposobna in tudi vse tisto, kar je govorila o tebi. V tem primeru boš tožbo izgubila in še nekaj cvenka povrhu. Torej če je ženšče še malo bolj hudobno in zvito od tebe, ji boš praznike celo polepšala.:)
No ni ravno tako ampak nekaj resnice je tudi verjetno na tem, a ni prehudo, samo premalo nas je, ki bi tako reagirali, zato pa tako delajo z nami, pa naj bo to privatnik, večje podjetje ali državna uprava. Če bi se to večkrat pojavili bi se stvar popolnoma obrnila. Tisti glavni akterji šikaniranja bi morali odhajati.
Drugo delo si itak že iščem. Pa tudi če ga ne dobim – nazaj ne grem več! Sem raje ob svojem. Ja, res sem nesramna, ma da sem jaz zaradi ene take oprostite izrazu – prasice – ožiogosana povsod – sorry, do ene meje. Zakaj si v kolektivu tega ne upa rečt? Ker ve, dato ni res, da sem ji pomagala tudi ko sem bila na bolniški, porodniški – celo 3 tedne preden sem rodila, v najhujši vročini sem ji pomagala. Kot pravim – nimam želje, da bi šla nazaj tja delat, pa makar bom ob svojem. A ona bo dobila tudi svoj paket. Za vsako rit šiba raste in njena rit je velika….
tipično, ko gre ena od delavk na porodniško in pride ne njeno delovno mesto druga, je itak tista ki je na porodniški najslabša delovka.
samo pazi, ker če si je ovila sodelavce in direktorja okoli prsta, boš potegnila takratko in plačala vse stroške povezane s tožbi in tako potegnila takratko.
pazi pa še, od koga si izvedela, da te obrekuje, morda sploh ni tako kriva kot se tebi zdi po pripovedovanju, koga že……
Pravilno si ukrepala, ker meni grejo tudi taki kurci na živce, ko te obirajo, šinfajo in govorijo grde stvari o tebi naokoli, ki pa niso resnične.Tudi meni se je to dogajalo v službi, k sreči sem bla prestavljena v drugo enoto, kjer je drugačen šef in me je zdaj spoznal da sem pridna, delovna in v redu oseba in me zna cenit.
Pokaži babnici hinavski.Pa v to službo ne pojdi več.
Moja bivša sodelavka je sestavljala poročila za direktorja…. V njih je bilo vse – kolikokrat gre kdo na čik pavzo, kdo je kdaj kaj naredil bolj z levo roko, kaj govorimo o njem in podobno. Zahrbtna kača, vendar so jo razkrinkali le redki. Ker je direktor padel na njeno finto, seveda nihče, ki je vedel, kaj počne, tega ni upal drugim povedati na glas, razen tistim, ki jim je res stoprocentno zaupal. Zoprna reč in kdor nima izkušnje s takšnimi kačami, si morda niti ne predstavlja, česa vsega so zmožni sodelavci. Je še vedno v tej službi in je celo napredovala. Po mojem nihče od sedanjih sodelavcev ne ve, kakšna zna biti.
Jaz bi na tvojem mestu sicer najprej poskusila s pogovorom, ampak se mi tudi odvetnikov dopis ne zdi slaba ideja. Upam, da bo vžgala.
Draga moja Ajojjj, kar si napisala, sploh ni res in ne vem kje sem kaj tako slabega in hudobnega napisala. Ma me niti ne briga kaj si misliš ti.
Sicer pa tako: odvetnik je moj stric in mu ne bom nič plačala, pa tudi tožila je ne bom. Samo da jo malce utišam in pokažem, da se znam potegniti zase. Sodelavci jo vsi poznajo kot “vipero”, nihče je ne mara, razen direktor seveda. Njim pa tudi ni grdo govorila omeni, ker vedo, da vse kar je drugim govorila ni res. In te druge osebe so čisto nepovezane, pa so vse enako povedale kaj je pravila.
Pravkar sem dobila osnutek dopisa odvetnika in bi ga najraje kar sem skopirala, da bi ga prebrale. Ma ga ne bom. Zaenkrat. Je pa čisto v mejah normale napisan. Morda le odlomek:
“Pozivamo vas, da nemudoma prenehate z žaljivimi obdolžitvami in se v bodoče izogibate poseganju v čast in dobro ime moje stranke, izjave prekličete oz.najmanj kar lahko, se moji stranki primerno opravičite….”
Ni grozno, kajne?
Zato, ker to, da ni res kar govori, vedo sodelavke in sodelavci, ne pa nekdo zunaj tega kroga. Saj sem napisala, da me pri sodelavcih ne blati, ker me poznajo in vedo kaj je res. Blati me drugod okrog – tudi pri sosedih (smo iz istega kraja).
In ja, sem pomislila na tisto verzijo, ki drži kot pribita. Gotovo cilja na to, da bo ostala in vem, da to želi tudi direktor. Jaz pa se ne bom silila – če ne dobim drugega dela, naj me dajo na zavod in rešeno. Itak v takem okolju se delati ne da. In niti nočem.
Vse tiste, ki ste tako “nastrojene” proti mojemu dejanju – želim vam, da bi spoznale kako je, če si v takem položaju, kot sem jaz!