Komač čakam prvi maj , praznik dela ja!!!
Sita sem vsega, šole, ki od nas staršev zahteva čedalje več, kaj šele od otrok, vsak dan eni plakati, neke govorne, eni pritiski, veliko učenja, pa še v zadnji triadi osnovne nismo in otroka sta odlična, kako zmorejo drugi, ko otroci enostavno odpovedo, si raje ne predstavljam.
Torej sita sem tega hitrega tempa, ko ni časa za nič in sita sem tega življenja en mimo drugega, službe, ki nam jemlje preveč časa in energije, volje…
Sita sem te gnile zime, ki zima sploh ni bila in sita sem tega vremena, ko je dež in mraz in kot zima in nato popoldne že sonce in temperature do 20 in poletje je tu, naslednji dan pa spet minus in zima,
naroobe svet in resnično si želim že čim prej 1. maja, juhuhuhu, praznik dela, da se spocijem v naravi ob morju starn od vsega, ja, še kdo tako neučakano čaka svoj mir z svojo familijo, pa sploh ni važko kje je to kajne, le da dobimo mir!
Saj drugač sem čisto srečna, le mal preveč sem zaposlena zadnje čase in iztrošena do konca in res nucam praznike takoj;)).
Saj bo punce ane, se mal…
Da pribijem še en žebelj v krsto – mi smo bili enkrat za prvega maja na morju – tu v Sloveniji je zjutraj padel sneg, na morju je bilo pa mraz za crknit, bili smo ves čas v prikolici s prižgano pečico oziroma smo se vsi sosedje stiskali v enem predprostoru, da nam je bilo topleje. In vsem nam je bilo žal, da nismo vzeli raje bund namesto kopalk.
Hecam se. Letos bo zagotovo prijetnih 25 stopinj in ves teden sonce.
ampak zmeraj več nas je takih 🙁 in veš kaj je najbolj smešno, da na zunaj sploh ne zgledamo revni, sej imamo stanovanje (zelo mahno), avto (sicer kripa), oblečeni kokr tok, ampak stalno to kalkuliranje in odrekanje mi ža prav jemlje energijo in voljo do življenja
no, sem mal zasmetila temo, uživaj na morju 🙂