Kako postopati, ko najstnik nima prijateljev
Ima mogoče kdo podobno izķušnjo in kako je šel čez to. V družini imamo 15 letnika, ki želi ves čas preživeti doma. Ne mara nobenih športnih aktivnosti, nima prijateljev in ves prosti čas preživlja sam. Nikoli ni bil preveč družaben, a zadnje leto ga je težko spraviti kamorkoli. V šoli ima zelo dober uspeh, a to ni merilo, da je vse ok. Kako bi spravili, da bi bil vsaj malo več z vrstniki.
Naši tudi ne gredo nikamor. Nobene družbe, še med sabo se ne družijo. Spijo do 11h, računalnik do 2-3h zjutraj vsi trije. Igrice, film in poslušanje glasbe. Včasih ne pridejo niti jest dol, starejši (12) si skuha juho. Mlajših kot da ni odkar imata vsak svoj telefon. Jesta 1x na 3 dni, pa še to na hitro, ker se mudi nazaj igrat igrice. Od kolegice sta čist ista.
Ko bo šel v srednjo šolo, bo našel novo družbo. Takih prijateljev, kot smo imeli mi, ki smo bili od jutra do večera na ulici, to pa žal ne obstaja več. Je šel čas naprej, imamo doma en kup tehnike, ki nam krajša čas. Sicer pa tudi odrasli nismo več kot naši starši, ki so cel popoldne sedeli na vrtu in klepetali s sosedi…
Ja se popolnoma strinjam. Delamo primerjave z našimi najstniški leti.
Tehnologija jim je zapolnila prostor, ki so ga prej imeli vrstniki. Čeprav punce še vidim zunaj na sprehodih in klepetu, fantov nad 12 let pa skoraj nič več.
Ko razmišljam kaj bo s temi fanti čez 10 in 20 let… bodo verjetno še vedno sami s tehnologijo.
Uhhhhh… been there done that. Ker njegov oče je bil introvert, se distanciral od družbe ( problem iz primarne družine). Pri nas je bil še drug problem, da so bili otroci izolirani/izločeni zardi očetove javno poznane etikete ( določena zaposlitev na položaju, povezana visokimi zaslužki).
Kako?
Ko so “nakazali”, da se s “tem in tem sošolcem/ko, prijateljem/ico, dobro razume/jo,sem omogočila in vztrajala pri možu, da so ti sošolci/prijatelji lahko hodili tudi k nam domov kolikor so sami želeli, prespali pri nas, sobivali tudi pri nas, z nami hodili tudi na počitnice, potovanja ( smo vse mi sfinancirali, noben problem). In to je bila odličn zrelostna, samozavestna in pozitivno samopodobna situacija za njih. JIm je to ogromno pomenilo, pomagalo, da so si izdelali samopodobo, pridobili zaupanje res tapravih, dobrih in iskrenih prijateljev…..
Otrok ti bo hvaležen – kasneje, ko bo znal s svojimi možgani razmišljati in predelati marsikaj. Srečno!
Obup no, tvoj starejsi je star 12?? Koliko so potem stari mlajsi, ki imajo tak nacin zivljenja, ki ga ti dopustis??
Pa ne recem res najstniki, tam okrog 15 in naprej, ne pa tvoji otroci..
Spanje do 11 in igrice do dveh treh zjutraj, stari pa koliko? 10 let, manj?
Ne morem verjet, da obstajajo tako neodgovorni starsi, imajo sploh kaksne zadolzitve pri vasi bajti, ali jim nosis hrano v sobo na mizo, medtem ko drkajo igrice.. Mlajsi pravis da jejo 1x na 3 dni.. Pa ti si za na socialno prijavit.
Ne recem, tudi moj 12 letnik igra, ampak dalec od tega kar ti omenjas pa ne dovolim vsak dan, pa do dveh zjutraj itd..
Ne forsiraj tega. Poznam starše, ki so si pulili lase, ker njihov pa ne žura in se ne klati naokoli – kot je v teh letih pač treba, a ne? Na koncu si je mulc na prigovarjanje in nenehno teženje našel družbo in v srednji totalno zabluzil, ni sprejet na faks.
Kje piše, da mora ta mladina odraščati tako, kot smo mi? Iz ene skrajnosti lahko še prehitro preide v drugo in verjemi, da vam ne bo prav. Naj si najde družbo, ko bo želel. Pustite ga pri miru. Saj ima komaj 15 let, madona.
Jaz bi vam zelo priporocala Rakitno. Tam imajo “solo zdravega odrascanja”, program reintegracije. Resujejo prav taksne stvari, med drugim. Pa naravnost odlicne psihologe in pedopsihitre imajo. Poklicite gor, prijavite ga, potem pa dobi termin. Program traja vsaj 14dni,imajo tudi bolnisnicno solo. Moja hcerka je sla, je zelo zadovoljna. Pozneje jih pa vodijo na Gotski (center za pomoc otrokom in mladostnikom v Siski na Gotski). Ocitno je introvertitan. Ali pa ima tezave z navezovanjem stikov ali….Poiscite kaksno pomoc, sami ne boste resili, ker bi ze.
kaj pa on pravi? nekateri najstniki so radi sami, drugi stalno v družbi, ampak vsaj enega prijatelja si pa verjetno vsak želi. lahko pa da ima stike s kom, pa ti ne veš?
Obup no, tvoj starejsi je star 12?? Koliko so potem stari mlajsi, ki imajo tak nacin zivljenja, ki ga ti dopustis??
Pa ne recem res najstniki, tam okrog 15 in naprej, ne pa tvoji otroci..
Spanje do 11 in igrice do dveh treh zjutraj, stari pa koliko? 10 let, manj?
Ne morem verjet, da obstajajo tako neodgovorni starsi, imajo sploh kaksne zadolzitve pri vasi bajti, ali jim nosis hrano v sobo na mizo, medtem ko drkajo igrice.. Mlajsi pravis da jejo 1x na 3 dni.. Pa ti si za na socialno prijavit.
Ne recem, tudi moj 12 letnik igra, ampak dalec od tega kar ti omenjas pa ne dovolim vsak dan, pa do dveh zjutraj itd..
[/quote]
Naša je tud podobnih let in ne je nič domačega. Zakaj bi pol kuhali in hrano stran metali??? Tam maš pizzafon pa čao. Isto visi cele dneve in noči na internetu. Ne gre s sobe. Če ji je všeč tako, pa naj bo. Sosedova mula je kontra, 14 ali 15 in je ni doma po cel teden, gre k fantu, starša pa v lajf. Počitnice so!
Se popolnoma strinjam. Ampak na žalost je takih otrok čedalje več. Imam otroke približno takih starosti – starejši je 12. Naši imajo časovno omejitev igranja igric, sami si pa lahko izberejo kdaj bodo igrali. Njihovi sošolci in prijatelji so večino dneva in pol noči na igricah. En je bil še tako predrzen da je izjavil, da sem ultra zatežena mat in da ima on srečo da ima bolj prijazno. Sem mu lepo razložila da je to moja naloga mame, da skrbim za dobrobit mojih otrok. Če to pomeni da sem zatežena, potem pač sem.
Bi pa še replicirala avtorici. Če je introvert, mu je muka tako druženje in mu bo to vedno. To ni bolezen kot piše ena zgoraj, zato zdravljenja ne rabi. Dejatvo je, da ekstraverti večinoma ne razumete intraverte, zato jih hočete spreminjati, zdraviti, želite da ne bi bili drugačni od vas.
Predlagam da si prebereš kakšno knjigo iz tega področja, ti bo lažje razumet vse skupaj.
Se popolnoma strinjam. Ampak na žalost je takih otrok čedalje več. Imam otroke približno takih starosti – starejši je 12. Naši imajo časovno omejitev igranja igric, sami si pa lahko izberejo kdaj bodo igrali. Njihovi sošolci in prijatelji so večino dneva in pol noči na igricah. En je bil še tako predrzen da je izjavil, da sem ultra zatežena mat in da ima on srečo da ima bolj prijazno. Sem mu lepo razložila da je to moja naloga mame, da skrbim za dobrobit mojih otrok. Če to pomeni da sem zatežena, potem pač sem.
Bi pa še replicirala avtorici. Če je introvert, mu je muka tako druženje in mu bo to vedno. To ni bolezen kot piše ena zgoraj, zato zdravljenja ne rabi. Dejatvo je, da ekstraverti večinoma ne razumete intraverte, zato jih hočete spreminjati, zdraviti, želite da ne bi bili drugačni od vas.
Predlagam da si prebereš kakšno knjigo iz tega področja, ti bo lažje razumet vse skupaj.
[/quote]
to ti je izjavil?rekla bi mu da je vzgojen.pred računalnikom ga starši ne morejo vzgajati…
A je res kdo tak tu gor, da pusti otroku okrog 10-12 let cele dneve viset na igricah, bedet do dveh zjutraj in nic jest?? O tem pise avtorica, jaz sem zgrozena, pa imam 12 letnika doma, pa niti njemu, niti meni kaj takega ne pade na pamet.
Sej ste pa je menda starsi kdaj tudi doma, magari zvecer ob desetih pobrat telefone in cao..
Res ne morem verjet no, potem se pa cudimo, kaksne debilne debeluharje, ki ne znajo ne govorit, se ne gibat pravilno.. vzgajamo..
