Prinašanje svojih igrač v vrtec-predšolski otroci
Lep pozdrav.
V našem vrtcu je nekaj običajnega, da otroci, gre predvsem za predšolske otroke stare 5 in 6 let, prinašajo vsakodnevno svoje igrače v vrtec. Pri maljših problema ni, pri teh ta velikih pa se dogaja, da si že vnaprej zamislijo, komu bodo igračo posodili, kdo jo lahko prime, kdo je sploh ne sme pogledat…in se vsakodnevno prepirajo. Stvar je že tako daleč, da me začne punca že ob odhodu iz vrtca najedat, kaj bo drug dan nesla, kdo se bo lahko s tem igral itd itd… Jasno sem ji povedala, da če nese igračo v vrtec, jo mora potem tudi posodit, se lahko delno pokvari ali celo uniči in smo za to krivi sami, saj vzgojiteljica ne more pazit še na igrače, vendar stvar ostaja ista, stopnjuje se celo do te mere, da nekateri otroci nosijo tja po cele vreče igrač in se igrajo le s svojimi ali pa nese danes dojenčka, jutri dojenčka z vso opremo, tretji dan bi pa poleg vsega tega še voziček in morda še kuhinjo, da bi za dojenčke še skuhali….Seveda tega ne dovolim, vendar je problem, ker vidi, da drugi pa lahko. Problem se vleče še naprej, saj ker se otroci ukvarjajo s prinešenimi igračami, ne želijo sodelovati pri ustvarjanju po programu in ker je v kurikulumu zapisano, da se otroka v nič ne sme siliti, pač nekateri ne sodelujejo pri izdelovanju raznih izdelkov, ker nočejo.
Starši, ki se s tem ne strinjamo in ki mislimo, da je otroke treba vsaj motivirati v tolikšni meri, da bodo sodelovali in menimo, da se o vsem pač ne morejo odločati sami, smo problem izpostavili pri vzgojiteljici, vendar nas je malo, večina staršev se s takšnim sistemom strinja in ne pridemo nikamor. Prinašanje igrač so za 14 dni omejili na en dan v tednu, po 14 dneh pa smo šli na star sistem, ker so bili otroci menda takoooo nesrečni. Mislim halo, to so predšolski otroci in prinašanje igrač jim zaradi tolažbe ni več potrebno, gre le za primerjanje kaj kdo ima ali še huje, česa kdo nima. Poleg tega vsako jutro lovimo zadnje minutke, ker se morajo otroci še odločit, kaj hudiča bodo nesli s sabo.
Ker imamo danes sestanek le tisti starši, ki se s tem ne strinjamo, me za primerjavo zanima, kako je to urejeno pri vas, v vaših vrtcih in kako vi gledate na to.
Hvala za vaša mnenja.
Pri nas je bilo tako, da je vsak lahko prinesel od doma ENO svojo igračo brez kakšnih majhnih dodatkov – starši smo bili opozorjeni, naj otroci ne prinašajo dragih igrač, ker se zna kaj poškodovati. V vrtcu je imel tudi vsak svoj “predalček”, kamor so te igrače odlagali, ko so šli jest, ven ali so se igrali kakšno skupinsko igro. Bil je red in bili so tako zaposleni z drugimi igrami, da je večina igračo res samo prinesla s sabo, potem pa je ležala v predalčku do odhoda domov 😉 Meni je tak sistem najbolj pri srcu. Nekateri otroci so pač rabili, da se zjutraj ob prihodu v vrtec še malo crkljajo s svojo igračo, potem pa so se zaigrali in je medvedek lahko počival 😉
Jaz tega ne pustim! Sicer ene par dečkov nosi s sabo b-damane, ampak se igrajo samo takrat ko vzgojiteljica to dovoli. Sicer vsak dan, ampak samo pol ure-uro, potem jih morajo pospravit. Basta! Da bi takrat to delali ko z vzgijiteljico izvajajo druge dejavnosti, ni šans! Naš sin sicer ima želje, da bi kdaj tudi kaj nesel pa mu ne pustimo. Oziroma, enkrat je nesel b-damana pa ga je potem pozabil v vrtcu in od takrat niti ne izrazi več želje, da bi ga nesel.
Jaz mislim, da bi tukaj morala vgojiteljica narediti red. Najprej opozoriti starše naj ne nosijo, potem pa ne pustit,da se igrajo. Je pa res, da bo sedaj to težko, ker so otroci na to že navajeni.
V različnih vrtcih je različno urejeno. Pri nas (jaslična skupina) otrok lahko prinese igračo, na katero je navezan, s seboj, vendar je zaželjeno, da je tega čim manj. Otrok večinoma s to igračo lahko spi, zjutraj se z njo malo poigra, drugače pa mu jo vzamejo in dajo na njegovo polico v garderobi, ko pride do tega, da bi jo radi imeli tudi drugi, otrok pa je ne da iz rok in tudi delati ne more ničesar drugega, ker ima svojo igračo v rokah. Jaz naši torej ne dajem s seboj ničesar, čeprav so dnevi, ko bi rada kaj odnesla s seboj. Enkrat je odnesla nekega plišastega zajčka, ki cvili in v trenutku so bili ob njej vsi otroci in so seveda hoteli tudi oni potipati in videti to igračo. Za vzgojiteljice je to neprijetna situacija, otrok noče dati igrače stran, drugi jo hočejo vzeti, pride lahko do joka in obračunavanja ipd. Zajca sem potem jaz vzela in odnesla stran (na veliko olajšanje vzgojiteljice), hči je sicer malo pojokala, vendar nič hujšega.
Če pa bi se zadeve razvile tako daleč kot so se pri vas, bi jaz prav gotovo zahtevala sestanek z vsemi starši (ne samo s tistimi, ki so “proti”) in navedla slabe strani tega, da otroci prinašajo svoje igrače iz vrtca. Gotovo tudi vzgojiteljicam ni prav, da se to dogaja. Čudno mi je, da bi vzgojiteljice hotele tako delitev, razen če jim je všeč, da se otroci zaigrajo po svoje in jim potem programa ni treba izvajati. Jaz bi pridobila na svojo stran kakšno vzgojiteljico, pogovorila bi se tudi s psihologinjo ali ravnateljico in dala vedeti vodstvu, da take stvari niso sprejemljive, saj gre samo za razkazovanje imetja in nikakor ne za to, da bi otrok imel pri sebi igračo, na katero je navezan. Potrebno bi bilo takoj ukiniti vsako prinašanje igrač od doma (mogoče dopustiti samo kakšno plišasto igračko, ki pa jo otrok dobi samo ob spanju- če je nanjo navajen in če sploh še spijo v vrtcu). Malo pogovora na temo o nujnosti izvajanja vsakodnevnega vrtčevskega programa in o tem, da svojih igrač nikakor ne rabijo v vrtcu, kjer je zadosti drugih stvari, ne bi škodilo. Da so otroci takoooo žalostni???? Lepo vas prosim, kakšen razlog pa je to? Če nihče ne bo nosil igrač, bo to samo še eno pravilo več, ki ga je treba upoštevati in razloga za grozno žalost kmalu ne bo več. Kar vztrajni bodite.
Tudi pri nas lahko prinesejo 1 igračo, ki jo nato spravijo v košaro za domače igrače. Sicer vidim, da nekateri zjutraj prinesejo celo vrečo igrač, ampak mi se striktno držimo navodil vzgojiteljice, tako, da z otrocmi glede tega nimam težav. Vedno ju zjutraj opozorim, da je možno, da se igrača uniči ali izgubi, zato si velikokrat na vhodu premislita in pustita igrači doma.
Zdi se mi, da je pri vas težava z vzgojiteljicami, ki bi morale narediti red in zahtevati od otrok, da v času vrtčevskih dejavnosti pospravijo od doma prinešene igrače. V vrtcu imajo kasneje dovolj časa za igranje, še posebej, če tam ostanejo še po kosilu.
Ja, tako je , strinjam se. In ta težava se potem prenaša celo v šolo, ker celo prvošolčki lahko prinašajo svoje igrače.
Menim, da ne bi bilo tako težko spremeniti sistema, ker so otroci navajeni, največji problem je, da so na to navajen starši in zjutraj je pač lažje popustiti zaradi dragocenih minut, kot pa se navsezgodaj skregati in iti v službo s slabim občutkom.
v našem vrtcu imajo otroci vsak ponedeljek dan igračk, takrat si lahko prinesejo s sabo eno igračo, ampak samo ta dan. Drugače lahko prinesejo kakšne pliškote ali pdb. za spanje, ampak je to potem res samo za spanje.
Moje dete je nekdaj nosilo raznorazne stvari za spanje, ker je bolj tak problemček, kar se spanja tiče. Zdaj pa gre v vrtec brez vsega, pravi, da je že dosti velik, da sam zaspi, igrače pa tako ali tako v vrtcu so:-)
Najlepša hvala, z vsem se strinjam, to je le razkazovanje.
Sestanek le z nami, ki smo proti pa je zato, ker nekateri starši za težavo niti ne vejo in predvidevam, da se zdi vzgojiteljicam najbolje, da tako tudi ostane. Problem je za zdaj omejen le na dvojne starše, če bo sestanek za vse, pa bo širšega pomena, nekateri bodo za težavo slišali celo prvič.
Danes bomo vsekakor vztrajali za skupni sestanek in za omejeno prinašanje igrač, saj vendar ne hodijo tja le zaradi igranja, a ne?
Meni osebno gre vsakodnevno nosenje svojih igrač v vrtec na jetra. Pa jih moj tudi nese. Imamo pa striktno omejitev – eno igračo, 1x na teden pa nese knjigico. Sva mu pa povedala katerih stvari v vrtec ne bo nosil, ker potem tuli, če se kaj uniči. Ampak on bi vse živo pokazal svojemu ta boljš kolegu. Ni panike, pride na obisk k nam in mu bo lahko vse pokazal. Zaenkrat mu je tako dovolj. Sva ga že nekajkrat nagovarjala, da bi igračo s sabo nesel le en dan v tednu (npr. petek), pa zaenkrat še ne pali. Če zjutraj dela sceno, ne nese s sabo nič.
Vzgojiteljici nista ravno navdušeni nad tem, da se nosi igrače s sabo, vendar tega nista “prepovedali”. Prosili sta nas le, da naj omejimo (če bi bilo tako kot pri vas, bi naš npr. nesel cel set avtomobilov in še avtocesto…). Če motijo program, jim vzgojiteljica igrače (največkrat gre za avtomobilčke in punčke) pobere in jih odloži na polico. Dobijo jih, ko vstanejo po opoldanskem počitku. Starši smo se s tem strinjali.
LP
Seveda vztrajajte pri skupnem sestanku, povejte kaj se dogaja, saj morajo biti s tem seznanjeni vsi starši. Če pri vzgojiteljicah naletite na odpor in nerazumevanje, se nikar ne ustavite tam. Nujno se pogovorite tudi s psihologinjo ali pedagoginjo, ki tega ne bi smela podpirati, hkrati pa še z vodstvom. Povejte, da prihaja že do tega, da se redni vrtčevski program ne izvaja zaradi želje nekaterih otrok po igranju s svojimi igračami, kar je nedopustno.
Če bo večina vztrajala pri tem, da se bodo otroci pač igrali s temi igračami samo takrat, ko bo čas za igro v kotičkih, potem vi vztrajajte, da naj vzgojiteljice v tem primeru razložijo otrokom, da se bo z igračo, ki jo nekdo prinese lahko igral vsak in ne samo tisti, ki ga določi otrok. Če tega otrok ne sprejme, mu bo igrača odvzeta in spravljena na polico. Vsaj do tega dogovora bi morali priti, ker to, da otrok odloča, kdo se sme in kdo ne sme igrati z njegovimi igračami, pripelje lahko do tega, da je določen otrok ali skupina otrok vedno potisnjena v ozadje oz. da se nek manj priljubljen otrok nikoli ne bo smel igrati s tujimi igračami, nihče pa se ne bo hotel igrati z njegovimi. Te stvari MORAJO vzgojiteljice preprečiti.
Ko smo uvajali, je lahko vsak dan. Zdaj pa velja za vse samo ob petkih. Je pa to tudi problem z vzgojiteljico. Pri nas vzgojiteljica ob petkih pusti igrače, če se ne kregajo in če z njimi ne motijo druge (piskajoče igrače motijo). V primeru prepira ipd. enkrat opozori, sledi odvzem igrače brez debate. In so se otroci na to navadili in ni nobenih problemov. Velja za vse otroke enako.
Meje mora postaviti vzgojiteljica za vse. Je pa res, da je težko obdržati avtoriteto, če se z vzgojiteljico ne strinja kaka naduta kao visoko šolana mamica, ki misli, da je poleg svojega študija (npr. medicine, prava ipd.) požrla še vse pedagoško znanje. Ponavadi se pred takimi vzgojiteljice userjejo. Pri nas je bil to primer končnega izleta. Mamica sodnica je bla “pametna”, vzgojiteljica pa je imala jajca in se ji ni dala. Upoštevala je mnenje kot predlog in zadevo dala na glasovanje in mamica sodnica je popušila. Pravila pa morajo biti za vse enaka!
LP