da 5 letni otrok bruha v vrtcu pri kosilu in mora potem to sam počistiti?
To se je namreč danes zgodilo mojemu sinu, pa mi vzgojiteljica ni niti omenila. No bila sem prav šokirana, ko mi je to povedal. Sedaj pa ne vem kaj naj storim; ali naj bom kar tiho ali naj povem, da se mi to ne zdi prav, zato me zanima vaše mnenje, oz. kako je s tem v drugih vrtcih?

LP, Tanja

ne bit tiho drugace bo naslednjic se huje mam sina ki je bil pred 2 letoma v vrtcu pa imam izkusnje

Sicer se to moji še ni naredilo, ampak če se bo, ne bom tiho!

To se je zgodilo meni v prvem razredu – še do danes nisem pozabila tistega občutka, ko si že tako sesut, potem pa še to. Pa tudi občutek, ko te gleda cel razred sošolcev, ni prijeten.

Konec koncev ima vsak vrtec nekje eno teto, ki čisti, če je že vzgojiteljici težko pobrisati za otrokom, ki najbrž bruha zato, ker se slabo počuti in ne zato, ker se mu zdi fino!!

Jaz bi se najprej pozanimala, ali je to sploh res in ne bi šla direkt v napad. Mogoče je moral samo malo pomagati, pa je iz tega naredil celo dramo. Pri našem pride včasih ven čisto druga zgodba od resnične.

Najprej preveri resničnost otrokove pripovedi.

Ni normalno! Res pa je, da preveri resničnost otrokove zgodbe. Sama delam z otroki in verjemite, vedno počistim za njimi – od bruhanja do kakanja, kar se nekaterim osnovnošolcem žal še dogaja. In ni prijetno. Še za sabo s težavo počistim, kaj šele za kom drugim – pa ni važno, kdo je ta drugi. Še nikdar pa v svoji nekaj več kot desetletni praksi nisem zahtevala od otroka, da sam počisti bruhanje za sabo.

Ne, ni normalno. Jaz sem v šoli še v višjih razredih spucala za “mojimi” otroci, ne samo v prvem. Pa tudi na avtobusu, ko sem peljala otroke v kolonijo. Spada pač k našemu delu, hvala bogu se ne dogaja vsakodnevno, ker prijetno pa res ni.

Moj pa je pucal za sabo, ker je bruhal iz same trme. In zdelo se mi je ičist prav in se mi še danes, ker doma smo mi pucali za njim in je mimogrede bruhal, v vrtcu pa svoje finte ni več ponovil. Če pa je otrok bolan in bruha, pa po moje ne sodi v vrtec.

To je pa res. Obstajajo otroci, ki se silijo toliko časa, da potem res bruhajo. Videla sem na svoje oči petletnika, ki je iz same ihte, ker je moral za mizo in se ni smel več igrati (pač čas kosila), bruhal. Silil se je toliko časa in tlačil roke v grlo, da je zares bruhal. Potem je bila mama seveda vsa iz sebe, otroka je pocrkljala, pobrisala bruhanje in mu dovolila, da se je še naprej igral. Seveda je čez par tednov potožila, da otrok vsakič, ko nekaj ni po njegovem, bruha. Tudi taki otroci so.

Odvisno torej, za kakšno bruhanje je šlo in če otrok s tem izsiljuje. Če pa je šlo za bruhanje zaradi slabega počutja in bolezni, seveda otrok nima kaj čistiti z seboj. Ugotovi tudi, ali ga mogoče ne silijo s hrano in potem bruha zato. Če je to, povej vzgojiteljici, da ne dovoliš siljenja.

Torej razčisti, zakaj je bruhal.

Seveda ni normalno, če se je to zgodilo! A najprej le preveri, ali je bilo res tako, kot pravi otrok.

Prvo preveri, pol se pa usajaj.

Jaz imam otroka, ki je ‘bruhavček’, čeprav tega nismo nikoli z ničemer spodbujali. Če je grozil, da bo bruhal, sem mu zmeraj rekla, tam imaš školjko. Brisal ni nikoli sam, sem to storila jaz, ampak da je bogi, iz mojih ust ni slišal, pa tudi crkljali se niti pod razno nismo potem. Je pa včasih zelo težko ločiti, kdaj bruha nalašč, kdaj zaradi bolezni. Včasih smo mislili, da je bilo nalašč, pa se je potem razvila viroza in smo videli, da smo otroku storili krivico.