Pozdravljeni,

Za lažjo predstavo:
Podjetje 1 (dve leti)
Podjetje 2 (dve leti)
Podjetje 1 (štiri leta)

Zanima me, če se mi za odmero odpravnine štejejo samo zadnja štiri leta, čeprav sem nekoč že delala pri istem delodajajcu, vendar pa sem vmes prekinila, saj sem se zaposlila pri drugem in nato spet pristala pri prvem istem. Koliko je pravilno odmerjena odpravnina;za štiri ali šest let?!

Hvala že v naprej,Iza

štiri – pri zadnjem delodajalcu. Vmes je bila zaposlitev drugje.

Sporno, lahko tudi vsa pri istem, ne glede na prekinitev. Zahtevaj vse, pa boš videla.

Odpravnina

109. člen Zakona o delovnih razmerjih

(odpravnina)

(1) Delodajalec, ki odpove pogodbo o zaposlitvi iz poslovnih razlogov ali iz razloga nesposobnosti, je dolžan izplačati delavcu odpravnino. Osnova za izračun odpravnine je povprečna mesečna plača, ki jo je prejel delavec ali ki bi jo prejel delavec, če bi delal, v zadnjih treh mesecih pred odpovedjo.
(2) Delavcu pripada odpravnina v višini:
– 1/5 osnove iz prejšnjega odstavka za vsako leto dela pri delodajalcu, če je zaposlen pri delodajalcu več kot eno leto do pet let;
– 1/4 osnove iz prejšnjega odstavka za vsako leto dela pri delodajalcu, če je zaposlen pri delodajalcu od pet do 15 let;
– 1/3 osnove iz prejšnjega odstavka za vsako leto dela pri delodajalcu, če je zaposlen pri delodajalcu nad 15 let.
(3) Za delo pri delodajalcu se šteje tudi delo pri njegovih pravnih prednikih.
(4) Višina odpravnine ne sme presegati 10-kratnika osnove iz prvega odstavka tega člena, če v kolektivni pogodbi na ravni dejavnosti ni določeno drugače.
(5) V postopku prisilne poravnave se delavec in delodajalec lahko pisno sporazumeta o načinu izplačila, obliki ali zmanjšanju višine odpravnine po drugem odstavku tega člena, če bi bil zaradi izplačila odpravnine ogrožen obstoj večjega števila delovnih mest pri delodajalcu.

Pripada ti odpravnina za 4 leta.

Sem v dilemi ali naj grem v tožbo ali ne. Delodajalec mi da odpravnino za štiri leta,kot je napisano v členu 109.zakon o del.razmerjih (odpravnina), čeprav nekateri smatrajo, da mi pripadata tudi tisti dve leti od prej, ko sem enkrat že delala pri njem. Je na meji al dobim al pa zgubim. Ima kdo s tem prakso?
Hvala, lp

Tole se nanaša še na prejšnji zakon, ampak ureditev odpravnine ni toliko različna, da ne bi veljalo isto razlogovanje. Jaz bi razsodila enako, nisem pa našla nobene novejše prakse.

LP

*********

Odločba: VDS sodba Pdp 823/95
Zbirni podatki:

Opravilna številka: VDS sodba Pdp 823/95

Evidenčna številka: VDS00211

Sodišče: Višje delovno in socialno sodišče Ljubljana

Oddelek: Oddelek za individualne in kolektivne delovne spore

Vpisnik: individualni in kolektivni delovni spori na II. stopnji

Datum seje senata: 17.1.1997

Vrsta odločbe: Sodba

Področje: DELOVNO PRAVO

Institut: trajni presežek – odpravnina – prenehanje delovnega razmerja

Povezave:
ZAKO ZDR člen 36f, 36f/3, 36f, 36f/3.

Besedilo

Jedro:
Za vsako leto dela v organizaciji oz. pri delodajalcu, ki je podlaga za izračun višine odpravnine po 36. f členu ZDR (Ur.l. RS št. 14/90, 5/91, 71/93), je treba upoštevati vse delavčeve zaposlitve pri delodajalcu, pri katerem je postal trajni presežek, tudi če je šlo za prekinjeno delovno dobo.

Izrek:
Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev:
Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo razsodilo, da je tožena stranka izplačati tožeči stranki znesek 56.033,00 SIT iz naslova odpravnine z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 13.7.1994 dalje do plačila, zakonite zamudne obresti od izplačane odpravnine in sicer od zneska 391.141,00 SIT od 13.7.1994 do 20.9.1994 ter od zneska 195.571,00 SIT od 21.9.1994 do 30.10.1994, ter znesek 39.088,00 SIT iz naslova regresa za letni dopust z zakonitimi zamudnimi obrestmi od zneska 19.544,00 SIT od 20.9.1994 do plačila in od zneska 19.544,00 SIT od 18.10.1994 dalje do plačila, vse v 8 dneh pod izvršbo.
Kar zahteva tožeča stranka več se zavrne.
Tožena stranka sama trpi svoje stroške postopka.
Zoper sodbo sodišča prve stopnje se pritožuje tožena stranka zaradi pritožbenih razlogov zmotne uporabe materialnega prava ter predlaga pritožbenemu sodišču, da pritožbi ugodi, izpodbijano sodbo spremeni tako, da zahtevek tožnika glede odpravnine zavrne oz. podrejeno, da sodbo razveljavi in zadevo vrne prvostopnemu sodišču v dopolnjen postopek. Tožena stranka v pritožbi izrecno izpodbija razlogovanje sodišča prve stopnje, da se pri odpravnini upošteva vsa delovna doba pri delodajalcu, čeprav so bile vmes prekinitve delovnega razmerja.
Po mnenju tožene stranke je treba določilo zakona glede upoštevanja delovne dobe pri izplačilu odpravnine tolmačiti tako, da se upošteva le neprekinjena zaposlitev pri istem delodajalcu, kar tožena stranka utemeljuje tudi s tem, da je pogoj za odpravnino vsaj 2-letna neprekinjena zaposlitev pri istem delodajalcu. Tako sploh ne bi mogla biti upoštevana delovna doba tožeče stranke v času od 26.2. do 12.7.1968, saj je bil zaposlen le nekaj mesecev in tako ni izpolnil osnovnega pogoja, to je neprekinjene dveletne zaposlitve.
Pritožba ni utemeljena.
Pritožbeno sodišče je preizkusilo sodbo sodišča prve stopnje v mejah uveljavljenega pritožbenega razloga zmotne uporabe materialnega prava, po uradni dolžnosti pa je pazilo na obstoj absolutnih bistvenih kršitev pravil postopka po 2. odst. 354. člena ZPP, na katere mora pritožbeno sodišče paziti, ko preizkuša sodbo sodišča prve stopnje in ugotovilo, da je sodišče prve stopnje pravilno odločilo. Po 36. f členu Zakona o delovnih razmerjih (Ur.l. RS št.
14/90, 5/91, 71/93) mora organizacija oz. delodajalec izplačati delavcu, ki je zaposlen v organizaciji oz. pri delodajalcu najmanj 2 leti, odpravnino v višini najmanj polovice njegove povprečne plače v zadnjih treh mesecih, za vsako leto dela v organizaciji oz. pri delodajalcu. Za uporabo omenjenega zakonskega določila je pomembna delovna doba v organizaciji, ki ni nujno neprekinjena. Pravica delavca – kateremu ni mogoče trajno zagotoviti dela v organizaciji in mu zato preneha delovno razmerje – do odpravnine temelji na njegovih prispevkih iz dela v vsem času trajanja njegovega delovnega razmerja pri delodajalcu. Delavcu pripada odpravnina v višini določeni s 3. odst. 36. f člena Zakona o delovnih razmerjih za vsako leto dela v organizaciji oz. pri delodajalcu, četudi je bila delovna doba prekinjena. Če bi bila odločilna zgolj neprekinjena delovna doba, bi moral zakonodajalec to omejitev nujno poudariti v zakonskem besedilu, kar pa ni bilo storjeno. Zakon določa kot edini pogoj za pridobitev pravice do odpravnine le, da je delavec zaposlen pri delodajalcu, pri katerem je postal trajni presežek, najmanj dve leti. Povprečje delavčeve plače v zadnjih treh mesecih in leta dela v organizaciji oz. pri delodajalcu pa predstavljata zgolj osnovo za izračun višine odpravnine. Zato je neutemeljena pritožbena navedba, da se pri tožniku ne sme upoštevati delovna doba v času od 26.2. do 12.7.1968, ker je bil zaposlen le nekaj mesecev in s tem ni izpolnil osnovnega pogoja, to je neprekinjeno dvoletno zaposlitev. Osnovni pogoj dveletne zaposlitve je bistven glede zaposlitve pri zadnjem delodajalcu. Zato je zahtevek tožnika, ki je dosegel pri udeleženi toženi stranki 28 let, 7 mesecev in 26 dni skupne delovne dobe, pa čeprav s prekinitvijo v letih 1967 in 1969 utemeljen, saj mu ob upoštevanju delovne dobe v celoti, tudi prekinjene, pripada taka odpravnina, kot jo je priznalo sodišče prve stopnje.
Iz navedenih razlogov in v skladu z določbo 368. člena ZPP je pritožbeno sodišče pritožbo tožene stranke zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

Odpravnina presežnemu delavcu
Zbirni podatki: Avtor: Plešnik, Taja
Publikacija: Pravna praksa, letnik 1997, številka 380, stran 30
Izdajatelj: Gospodarski vestnik d.d.
Datum objave: 24.07.1997
Rubrika: Vprašanja & odgovori
Področje: Delovna razmerja, plače in nadomestila
Zvrst: 12 Nasveti

Besedilo
Kako se upošteva delovna doba pri izračunavanju odpravnine presežnemu
delavcu? Ali se upošteva vsa delovna doba pri delodajalcu, če je delavec vmes
prekinil delovno razmerje, se zaposlil pri drugem delodajalcu in se nato
zopet vrnil k prvemu delodajalcu, ki mu je kot trajno presežnemu delavcu
dolžan izplačati odpravnino?

Zakon o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 14/90, 5/91 in 71/93) v
tretjem odstavku 36.f člena določa, da mora organizacija oziroma delodajalec
izplačati delavcu, ki je zaposlen v organizaciji oziroma pri delodajalcu
najmanj dve leti, odpravnino v višini najmanj polovice njegove povprečne
mesečne plače v zadnjih treh mesecih, za vsako leto dela v organizaciji
oziroma pri delodajalcu.

Navedena določba govori o zaposlitvi v organizaciji oziroma pri delodajalcu,
vendar ne zahteva, da je zaposlitev nepretrgana. Pravica delavca do
odpravnine, kateremu ni mogoče trajno zagotoviti dela in mu zato preneha
delovno razmerje, temelji na prispevkih iz dela v vsem času trajanja
njegovega delovnega razmerja. Če bi bila odločilna zgolj neprekinjena delovna
doba, bi moralo biti to v zakonu tudi izrecno napisano. Tako stališče je
zavzelo tudi Sodišče združenega dela Republike Slovenije v odločbi št. Sp
774/92 z dne 10. 9. 1992.

Iz navedenega izhaja, da se za ugotovitev pravice do odpravnine in višine
odpravnine upoštevajo vse prejšnje zaposlitve delavca v organizaciji oziroma
njenem pravnem predniku. Odpravnino je potrebno delavcu izplačati v celoti
najkasneje zadnji dan odpovednega roka.

Hvala za razlago, ki mi je v veliko pomoč pri odločitvi kako pa sedaj naprej.
lp