maja*
Ja. meni se je tudi to zdelo. Ampak sem bila zgleda, da edina v vezi, ki se ji je tako zdelo. Se je pa pokazal ja po dolečenem času kak je v resnici… Manipulativen, samovšečen, posmehljiv (očitno samo do mene, ker do drugih je zlat, še do kelnar bolj ko do mene)… …
In predvsem ima zelo svoj prav… Ni vredu, če se kaj ne strinjaš ali rečeš nazaj… …
Mah bo že… … ali pa ne. Bomo vidli… …, je pa res, da nisem več tako srečna – pa samo žalujem za tistim kar je včasih bilo.
Sva še ja. Pač sem smotana, samo kaj ko sem se zatrapala – pa delam čisto kontra kot sem vedno pravila, da bom. Sem pravila, da se ne bom pustila dedom matretirat in tako dalje – sedaj pa to. ja lahko je rečt ali napisat, ko pa si v dejanski situaciji pa nardiš čisto drugače.
Počutim – zdaj, ko bi morala bit super volje (pomlad moj najljubši čas), sem potrta in žalostna… Pač vidim, da je vse skupaj samo kar nekaj – ali pa se mi zdi – on vedno pravi, da njemu se ne zdi nič narobe – ja valda da ne, če pa tako nič ne rečem – če pa kaj rečem, pa mi reče, da če mi kaj ne paše naj se domov poberem… Jaz seveda ne smem bit slabe volje… Ko pa je on, pa mu nihče ne bi smel niti zdravo rečt.. Ma težek je res… Drugače vredu človek, ne smem delat krivice – ampak težek za živet z njim. Sedaj razumem njegovo mamo, da mu ne upa nič rečt… Foter pa je tako tiho – ga je že zdavnja spredvidel… …
Pa misliš, da te ima še rad? Ker včasih se moški obnašajo popolnoma nasprotno kot prej, kadar ne čutijo več ljubezni kot so jo prej. Jaz upam, da najdeš v sebi moč, da narediš kar je prav. Vem kakšne smo nekatere ženske, ko ljubimo in kljub temu, da nekdo hodi po nas, ne znamo naredit kar čutimo, da bi morale. Pa pogovor? Ne pomaga?
Pogovor je njemu gnajvljenje – kadar se hočem kaj pogovorit, mi reče pojdi v (moj kraj) … … Potem se jaz opravičim kot tele, pa nisem nič nardila narobe.. .. heh – sem smotana. In potem po njegovih izadih, dretju, žaljenju, zaničevanju – mu včasih postane žal – mi reče oprosti (včasih kupi kakšnega plišeka) in misli, da je vse ok – mene pa s tem uniči in oddalji od sebe… …
Njemu je vse Ok, dokler so vsi tiho in mu nič ne rečejo (starši, sodelavci, nejgova mama mu že dolgo nič ne upa rečt, ata – pa tako že leta tiho…) … … vsi… Ampak drugim ne reče nič, nad mano se pa znaša… … Na koncu vedno vse tako mojstrko obrne, da sem kriva vsega jaz… …
Razumem zakaj je njegova bivša – iz najstniških let bila tako potrta pa mu je scene zganjala – ti postane čisto jasno…. (sam mi je to povedal) … ma kaj vem… … nevem, če še ima kak smisel… po drugi strani si pa mislim, da lažje dobiš slabše kot bolše… …
Si pa prijazna veš…. o tem se z nikomer ne pogovarjam, ker me je sram.
Pozdravljena Maja,
oprosti, ker se vrivam v to temo, vendar sem bila v podobnem položaju kot ti sedaj. Bila sva dalj časa skupaj, vendar je bilo zadnje pol leta res žalostno. Sploh nisem čutila, da me ima rad. Vedno so bili drugi na prvem mestu, sama pa tam nekje zadaj (razen za pospravljat ipd.) Dolgo časa sem ga nagovarjala, da se iskreno pogovoriva, ko je pa do tega prišlo, sva se pa tako skregala, da sva šla živet vsak na svoje. Razmerje sva gojila (z moje strani) še približno 3 mesece (3 mesece je k meni hodil samo prespat), potem pa sva šla narazen.
Kljub temu, da bom sedaj 2 tedna sama, se mi je odvalil kamen od srca in ne želim si več prihodnosti z njim. Zavedam se, da bom imela veliko bolj kvalitetno življenje, če si ga uredim sama in živim sama, kot pa s človekom brez energije, če jo pa ima, jo pa razdaja drugim.
LP, Nemy
Sem danes videla ja, da ti je hudo. Ne rabi pa te bit sram, ker nisi sama kriva, da so se stvari tako obrnile. Saj veš kako je, lahko je meni reči, kaj bi ti “morala” nardit, pa ti tega ne boš nardila, če tako ne čutiš. Dejstvo je, da te ta moški uničuje, da te ni vreden, ampak to veš sama tudi, Zdaj moraš premislit, ali njega ljubiš bolj kot sebe, ker na slabše res lahko prideš, še bolj verjetno pa na boljše in po mojem bi ti mogla iskat novo pot, brez njega. Človek, ki ima nekoga rad, se tako ne obnaša. Pomisli, če že lahko potrpiš, da te uničuje, ponižuje in ostale grde stvari, ali lahko potrpiš dejstvo, da te ne ljubi?
Ne saj se ne vrivaš – forum je za vse.
Hvala, da deliš izkušnjo – pomaga.
Saj pravim lepo, da se je kdo oglasil, ker je veliko huje, če se z nikomer ne pogovoriš… … tukaj pa je toliko ljudi, da lahko prebereš res veliko koristnega… …
Res lepo od vseh, da ste se odzvali.
Ljubi me itak ne, ker on tega ni sposoben – na nek način čuden, tega nisem nikoli od njega pričakovala.
Pričakovala pa sem podporo in spoštovanje – sedaj pa res vidim, da nitit tega ne more dat… Bogi je, ker on bo ostal sam, če mene izgubi – jaz pa nebom.
Priznam imam finte, sem kdaj trmasta (smo vse ženske – smo preveč uvidevne in neflegma) ampak nisem pa slaba in to vem.
Hvala veš, nisem si mislila, da bo kdo kaj rekel…
Res je večina OK, ljudi tukaj gor.
Maja,
če se želiš pogovoriti o tem piši na email: [email protected].
Lp, Nemy
punce držte se pa ostante take kt ste-sam če ste samske pol ne sam vegeterat ampak iščite iščite pa iščite.. ne se z vsemi zadovoljit.. bodte izbirčne in prepričane vase, v to kaj hočete.. in boste vidle da vam bo sonček prišel naproti 😉 če že zdej niste srečne v vezi pol tud čez 10 let verjetn ne boste.. ne se bat bit single.. vem, lažje rečt kot nardit.. sam ko enkat to nardiš in greš naprej, ugotoviš da bi morala to že zdavnej nardit.
sj bo.. sam ne se pustit žalostit in trudit za nič.
Je treba tud mal potrpet u zakonu, ne pa takoj jit stran čim nekej ne paše.So vsi tako razvajeni ratal da takoj ko kej ne paše pobašejo cunje pa gremo,ampak to tko ne gre,je treba lepo reši zadeve pa ženska more mal potrpet pa use narest da bo mož zadovoljen no pa tud on ampak je bolj na ženski da obdrži zakon.