Skrivnost, ki me teži…
Ja, izvedela sem za skrivnost, ki je povezana z varanjem ene od žensk v naši družini. Povedala mi jo je sama s prošnjo, da tega ne povem nikomur. Ker ne govorim konkretno o imenih, sem se odločila, da kljub vsemu tule povprašam, kaj naj naredim. Ni mi vseeno, kaj se dogaja, ker smo si pač blizu, tako z njenim možem, kot tudi še z drugim osebkom s katerim grešita! Težko mi je, ker vem, kako hudo je, ko nekdo vara. Hudo mi je za osebi, ki še nič ne vesta (ena sicer po moje sluti, kajti iz dneva v dan je bolj potrta), ker pa se situacija odvija, bosta kaj kmalu verjetno postavljena na realna tla. Pa ne iz moje strani, čeprav imam večkrat občutek, da bi bilo prav, vendar, se me ne tiče, pa nebi rada vtikala nos v te zadeve. Žal sem bila potunkana v to in sedaj bi se rada spovedala. Če to povem, bodo posledice tudi zame, češ, zakaj pa nisi takoj povedala, če ne, bom imela vedno slabo vest, bom pa vsaj iz ene strani ostala zaupanja vredna oseba. Mah…! Ni mi prav niti zaradi otrok, ki bodo najbolj “na suhem”! Obe prevarani strani poznam zelo dobro; ena je žlahta mojega moža, druga znanka, ki skrbi za moje otroke. Kakor koli, se bo že odvilo, ostalo bo za vedno, plus to, da izgubiš zaupanje do ljudi, ki so sicer zelo v redu.
Kaj naj storim? Pa ne mene obsojat prosim.
Če te je prosila, da ne povej, potem pač ne povej. Bodo že sami rešili.
Možno je seveda, da ti je povedala samo zato, da ti poveš naprej. Tudi taki ljudje so. Ampak ne pusti se: naj svoje umazano perilo kar sami perejo, naj te ne porabi za prenašalca slabih novic. Njihovih družin pa ti z nobenim posredovanjem ne moreš rešiti, zato naj ti otroci ne bodo izgovor za nobeno stvar.
sama sem nekako v isti situaciji, le da sem jaz za varanje izvedela preko tretje osebe, se mi ni nihče zaupal.
in nisem storila ničesar. me grize zaradi tega, vsak dan se spomnim na to in se vprašam, če bi mogoče vseeno morala povedat tej osebi, ki jo partner vara.
ne vem. nisem dovolj pametna. tudi ti ne znam svetovati; samo zato ti to povem, da vidiš, da nisi edina v takem …
Mislim, da je dovolj, da se ti je oseba zaupala. Nikar ne razpredaj naprej, saj te je prosila, da bodi tiho. Tudi sama sem bila že dvakrat v enakem položaju, a sem bila vedno modro tiho. Ko se je vse obelodanilo, se tudi nisem hvalila, da sem že prej vedela.
Še zdaleč te ne obsojam, nasprotno, vem, kako težko je biti tiho, a se obrestuje.
“Povedala mi jo je sama s prošnjo, da tega ne povem nikomur.” Že ob tem bi ji morala povedati, naj raje molči, ker ti nisi dolžna prikrivati njene skrivnosti. Če je to tvoja prijateljica, se dejansko še enkrat krepko pogovori z njo in ji pojasni, da najbrž ni tako zelo skrita tale njena skrivnost in naj čimprej razčisti, ker ti ne boš dolgo tiho. Če nista prijateljici, se mi zdi čudno, da bi ti šla to zaupat.
Tako bi ravnala jaz – oz. sem ravnala, ko je moja prijateljcia varala svojega fanta. Pripravila sem jo do tega, da je razčistila sama.
Pogovori se z žensko, povej, da te teži in da bi bilo prav, da stvari razčisti. Naj se že odloči, s katerim bi rada bila in temu primerno ukrepa. Uporabljati otroke za izgovor, da se še naprej vleče to moreče stanje, pa je resnično greh. Otroci si zaslužijo srečne starše, čeprav ločene – gotovo čutijo, da med mamo in očetom ni vse v redu. Če je ženska na mestu, bo razumela. Povej ji, da si ji pripravljena pomagati, recimo z varstvom otrok, da nisi jezna, le prav se ti ne zdi tako početje. Če pa se bi po takem pogovoru vseeno odločila za nadaljevanje varanja, bi jaz povedala možu. Ne bi želela biti “zaupanja vredna”, kot praviš za nekoga, ki ravna nepošteno in prizadene partnerja.
Sprijazni se – iz te situacije ne boste vsi prišli celi – vendar ne čuti krivde zaradi tega, saj je vse skupaj zapletla tale sorodnica, ne ti.
Na tak način razrešujet probleme ti, mene pa stvar niti pod razno ne rajca, pač pa teži. Ne želim ti, da bi bila kdaj v podobni koži, ker ni enostavno. Še posebej zato, ker bi nekdo rabil pomoč (predvsem psihično), ne pa da ga njegova žena biksa naokoli z drugim. Bi mu jo nudila sama, pa se bojim, da bi povedala preveč.
Poglej, karkoli želiš dobrega storiti v tej smeri, raje ne. Pusti pri miru.
Navadno se zakonca pobotata zavoljo otrok, ti boš pa izpadla tista “ta usrana”, ki si zadevo dala v javnost.
Tudi če se ne pobotata, naj to uredita onadva in se ne vmešavaj.
Če se boš direktno pogovarjala z osebo, ki ti je zaupala, se daj in jo tolaži, drugače se pa vzdrži komentiranja, nasvetov itd.
Kakor se poznam, bom verjetno res tiho, vendar se mi sedaj vsi ti ljudje postavljajo v povsem drugi luči. Pa še obrnila sem zadevo: kaj če bi ga recimo moj mož takole biksal drugje in bi nekdo vedel in vedel tudi za mojo stisko, ko bi nekaj slutila. Recimo, da me njen mož na samem vpraša, če kaj vem? Žal me je moj mož zadnjič, ko sem prišla iz tega sestanka precej zasliševal, češ kaj si imava vednar za povedat, da sem prišla tako pozno domov (ob dveh zjutraj). Pa še to je omenil, da ga je klical njen mož in spraševal, če sva midve res skupaj in kam sva šli. Potem pa mu potožil, da se ful ne počuti dobro, da se boji, da bo enkrat doma počilo… Zato sem v dilemi in se počutim krivo.
Jaz bi se na tvojem mestu oddaljila od te prijateljice, ki se ti je izpovedala.
Očitno te malo izrablja tudi za izgovore, ker doma pač ni vse vredu in mož sumi, da je nekaj narobe.
Direktno ne govori nikomur, kaj veš, kaj ti je ona povedala.
Če se nekaj dogaja, bo prej ali slej se tudi razpletlo, zato se ti res ne vpletaj. O tem pa se lahko pogovoriš s svojim možem, da si olajšaš dušo, pa če veš, da on ne bo prenašal novic.
Prijateljici, ki ti je pa zaupala to skrivnost, pa svetuj, naj se čimprej odloči, s kom bo in kako bo rešila probleme doma. Postavi ji tudi ultimat, naj se ne izgovarja nate.
Če bodo prizadeti(prevarani) potrebovali pomoč, nasvet in če v tebi vidijo osebo, ki bi jim znala dobro svetovati, bodo sami prišli po nasvet.
Ljudje morajo sami priti do določenih sklepov in odločitev in pustiti jim moraš, da sami dosežejo to. Nič ne pomaga, če se tebi to ne zdi, če ti nebi tako delala….
Mogoče lahko namigneš prijateljičinemu ljubimcu, da naj malo razmisli, koga vse utegne njegovo početje prizadeti.
Vtikanja in prenašanja novic ti pa res ne priporočam.
To bi ti v enem stavku lahko svetovala….pogovori se z varajočima!
Stafolab, najprej se prepričaj, da ti za prijateljica oz. sorodnica ni povedala za svojo afero zato, da bo lahko tebe uporabljala za pomoč pri prikrivanju.
V kolikor ti resno odsvetujem, da greš o njenem varanju komurkoli pravit, ti tudi resno odsvetujem, da pustiš, da bi ji služila za krinko (da bi recimo ona možu razlagala, da je bila s tabo, v resnici je bila pa z ljubimcem).
“Jaz sem pa pomislila, da si želi varajoča tako malo olajšati vest.”
Saj ne trdim, da temu ni tako.
Ampak je boljše takoj razčistit, da nekomu ne boš za izgovor, kot potem doživeti kakšen klic v slogu “ojej, a lahko mojemu pliz rečeš, da si bila v torek zvečer z mano v kinu, če bo kaj spraševal, sem mu rekla, da sva bili skupaj”. Potem si pa res v dreku.