ali imate radi svoje otroke?
Mogoče si malo nerodno zastavila vprašanje.
Ja seveda imamo radi svoje otroke. Saj jih imamo zato ker smo si jih želeli!
Kar se pa tiče vprašanja katerega otroka imamo raje prvega, drugega…
Priznam, da so se mi pri drugi nosečnosti porajala vprašanja ali bom sploh lahko imela drugo dete tako močno rada kot prvo. Imela sem občutek, da vso to ljubezen do prve hčere ne bom znala porazdeliti. Pa sploh ni stvar v porazdelitvi. Ljubezen je. In ja, svoji hčeri imam neizmerno rada..
LP
Če imamo radi svoje otroke, verjetno res ni umestno vprašanje.
Zanimivo vprašanje, ki si ga velikokrat zastavim je, ali delam razliko med svojimi otroci? Vsem nudim enako pozornosti? Na vse polagam enake upe?
Midva sva se o tem že velikokrat pogovarjala in sva prišla do ugotovitve, da ima starejši sin mogoče res nekaj več ugodnosti. Je pa tu zopet vprašanje, ali je to zato, ker je prvi, ali ker je najstarejši?
Zakaj pa ne,osebno poznam nekaj mamic,ki imajo ene otroke raje od drugih. In jih tudi bolj porivajo naprej, kot druge. Na nekatere so zelo hitro jezne, na nekatere pa jih samo zavija v vato. samo poglejte v šoli, kako je en otrok pameten, drug pa neumen.
morda se ji zdi, da ima oba otroka enako rada, ampak kaže pa ne.
Torej, vprašanje le ni neumesno, samo razložiti je treba bolj nadolgo.
Moralo bi biti tako, da bi imeli vse otroke enako radi. JA kaj še vse bi moralo biti, pa ni.
primož
Ves, primeri, ko mamice nimajo rade svojih otrok so redki, zato taksen odziv na tvoje vprasanje. Seveda imam svoje otroke rada najbolj na svetu, to je brezpogojna ljubezen in neverjetno je, kako se z vsakim naslednjim otrokom ljubezen samo mnozi, oziroma je, kot bi vsi otroci bili en sam otrok in nikoli, ampak res nikoli do zdaj se nisem cutila razlike.
Brez skrbi, ko dobis dojencka, z njim v kompletu dobis tudi ljubezen zanj. Spomnim se nasega profesorja na faksu, ki je rekel, da ljudje, ko postanejo starsi, zbolijo za sindromom zaljubljenosti v svojega otroka, kar jim pomaga, da vse lazje prenesejo…
Mogoče pa bodočo mamico skrbi, ker nima občutkov, za katere se ji zdi, da jih bi kot nosečka morala imeti? Draga bodoča mamica, ni nujno, da te že praktično od spočetja oblivajo solze neizmerne sreče in ni nujno, da devet mesecev plavaš na oblakih neizmerne ljubezni do svojega otroka – to se namreč zdi samoumevno, pa ni vedno tako.
Ti kar mirno čuti, kar pač čutiš. Tudi ni nujno, da se boš v otročka zaljubila takoj, kot ti ga bodo dali v naročje. Mislim pa, da ta ljubezen vsekakor pride. In veš kaj? Ljubezen do otrok se ne deli, ampak množi!
Vprašanje ni smešno. Vsakdo se kdaj spopada z njim. Tudi razni Jojji, le da sebi tega ne priznajo ali pa se z drugimi ne zmorejo spopasti s tem težkim vprašanjem.
Samo ozri se malo okoli in razmisli, kako imajo starši različne odnose do svojih otrok.
Jojj, povej, ali ima res vsak starš rad svojega otroka. Res noben starš ne dela razlike med svojimi otroci? Je po tvoje to zaradi “materinskega” čuta res totalnoma nemogoče? Zakaj potlej toliko zlorablejnih otrok?
Joj, joj, zakaj se morajo vedno oglašati tisti, ki nimajo nič pametnega za napisat. Meni se pa ne zdi butasto vprašanje.
Pač, bodoča mamica, si ŠE ne predstavlja, kakšna je ljubezen do otroka – tako kot si je ni mogla nobena, preden ni slišala prve zvoke srčka, zagledala gibe prek UZ, začutila prve brce, objela otroka, ko so ji ga položili v naročje.
Nimajo vsi otroci takih staršev, ki jih brezpogojno ljubijo in jim nič žalega nočejo. Žal je tako, da dandanes obstajajo tudi starši, ki se izživljajo nad lastnimi otroci in jim žal ne nudijo osnovne stvari – ljubezni.
No, jaz imam dva otroka. Oba imam neznansko rada. Se pa večkrat zalotim, da starejšega za kaj oškodujem na račun manjše in to poskušam popraviti.
joj joj da vas ne bo kap, čisto vljudno sem napisala, da se mi zdi vprašanje čudno. In še vedno mi je… Ja nimajo vsi svojih otrok radi, ampak tega ne bo nihče priznal, sploh pa se potem ne vpraša, če imamo svoje otroke radi, ampak če se nam zdi, da obstajajo ljudje, ki jih nimajo radi. Drugi del vprašanja pa je še kako logičen, ker to se pa res dogaja, verjamem da ima kdo enega otroka bolj rad kot drugega, kar je seveda tudi napačno. A še vedno, ja zdi se mi neumno zastavljeno vprašanje. živjo sem noseča, a imate svoje otroke vi radi?
Draga bodoča mamica.
pred tremi tedni sem rodila svojega tretjega otroka.
1. otrok moj sinček in ljubljenček. po duši je nežen in tako ljubezen čutim tudi jaz do njega.
2. otrok hčerka bolj odločna ni kaj preveč za crkljanje pokaže ko rabi mojo pozornost in zelo samostojna deklica. Do nje prav tako čutim neizmerno ljubezen amppak ji to ljubezen dajem na tak način ”kot sama zahteva”- upam da boš razumela izraz.
3. otrok predvsem z moje strani zelo zaželjen, trenutno ji dajem nežnost, toplino in vse kar pač ta moment rabi. predvsem se pa trudim da ima dovolj bližine vseh nas.
Želim da ne bi narobe razumela ti ali pa katera druga forumovka ali forumovec.
Vse tri neizmerno ljubim in bi za njih dala življenje če bi bilo treba. V vsakemu od njih poiščem najbolje in jim povem da sem na to ponosna. Vsak njihov- predvsem od prvih dveh otrok- uspeh ali maksimum cenim in sem jima v oporo. Ne obremenjuj se z količino dane ljubezni saj jo imaš dovolj in verjemi mi če bi imela 10 otrok pa bi vseh 10 ljubila.
Upam da si dobila odgovor na vprašanje. če ga nisi razumela boš pa takrat ko boš imela dva ob sebi. Ali pa več. 🙂
lepo pozdravljena
Če ne razumeš ali pa ne znaš čutiti z drugimi, ti potem čustevenih stisk drugih ni treba omaloževati.
Sama imam enega otroka in se ves čas sprašujem ravno o tem, kako bom uspela tako ljubiti tudi drugega otroka.
In če je ženska noseča, potem pa najbrž trenutno razmišlja samo o takih in podobnih. In zato ni neumna!
butaste ste ve, ki ste požrle vse znanje tega sveta in vam je bilo vedno vse kristalno jasno, ker si ne priznate, da ni tako in da ste tudi same kdaj pomislile kaj podobnega…ampak NEEEEEEEEEEEE….supermame iz med.over.net ne bodo NIKOLI kaj takega priznale, kaj šele “dovolile” da kdo drugi pomisli kaj takega!
Bodoča mamica, pri meni je bilo tako, da se v hčerko nisem zaljubila na prvi pogled. Takrat, ko so mi jo položili na trebuh, sem jo samo debelo gledala, kaj je zdaj to eno malo bitje, ki je tako zelo nemočno in me tako zelo potrebuje. Še danes, ko vem, da je moja punčka, edina oseba na tem svetu za katero bi dala svoje življenje, se včasih vprašam, če jo imam dovolj rada.Tako, da se meni vprašanje ne zdi ne neumno in ne neumestno. Nimamo vsi te sreče, da bi kar takoj čutili neko neizmerno ljubezen. In potem, ko preberemo komentarje “supermamic”, se počutimo še bolj majhne.
No če si noseča in pričakuješ prvega otroka se ti vprašanje oprosti.
Res je da nam v prvi nosečnosti pade na pamet marsikaj. Meni naprimer se je motalo po glavi , če mi bo mož se sploh potreben ker sem si predstavljala da bo otrok edino kar bom še potrebovala,…. Brez veze pač take glupe premišljujemo ko imamo preveč časa .
No bodoča mamica naj ti odgovorim, vse otroke imaš rada in to zelo , če ga ne vzljubiš v trebuhu ga potem tisti trenutek ko ga zagledaš. Ne boj se , ženske smo sposobne , ne obremenjuj se z brezveznimi temami uživaj nosečnost in
veliko sreče v bodočem življenju celi tvoji družinici.