slab vzor mojemu sinu
Drage forumovke,
Pred časom sem pisala, kako je v skupino vrtčevskih otrok ( 4-5 let) prišel hiperaktiven 6 letnik, po 3 mesečni bolnišnični psihiatrični obravnavi, potem, ko je bil izključen iz 1. razreda devetletke.
No, zadeva se razrašča : – (
Moj skoraj 5 letnik je zelo miren, čuteč, razmišljajoč fant. Seveda ima svojo ” dark side of the Moon” a do sedaj smo kar dobro vozili.
Doma sem sina spodbujala, naj bo prijazen do tega hiperaktivnega fanta. Sine je nauke še predobro poslušal in sedaj je ta fant njegov najboljši prijatelj. Tu pa se zatakne.
Ta hiperaktivni fant ima nekontrolirane izbruhe besa, kričanja, začne se obnašati kot pobesnel maček, kaže kremplje.. Jasno nam sine sedaj uprizarja take napade doma, izziva še posebej moža. Nižek pa je bil, ko mi je ves ponosen povedal, da sta s tem njegovim prijateljem “uštimala” enega mlajšega. So mi šli lasje pokonci, ko mi je povedal, da je bil on na straži, njegov močni prijatelj pa je premagal mlajšega.
Sledil je dolg pogovor o tem, zakaj se tega ne sme delat, zakaj je obnašanje njegovega prijatelja in njega samega nesprejemljivo, kazen je bil zgoden odhod v posteljo brez pravljice, risanke in drugih bonitet.
Takoj zjutraj sem šla v vrtec preverit, kaj se je sploh zgodilo, in se je izkazalo da je bil ta mlajši fantek, ki sta ga “uštimala” res ena zgaga, tako da mi je vzgojiteljica povedala, da je res izzival. Ok, vsaj to.
A da moj sin sodeluje pri taki podlosti, me je pa resno zarkrbelo.
Po nadaljnjem pogovoru z vzgojiteljico mi je povedala, da je moj sin resnično pod vplivom tega hiperaktivca in da kar srka vse kar oni počne : – (
Kako sedaj ukrepati? Vzgojiteljica mi je svetovala pogovor. In res sedaj dnevno predebatirava dogodke iz vrtca, povem mu, zakaj je obnašanje njegovega prijatelja slabo, da ne maram, da se druži z njim, ker mu očitno daje slab vzgled….
Zavedam se, da sina ne morem obvarovati slabega in pravzaprav zato tudi hodi v vrtec. Hodi od septembra, pa se je šele sedaj vklopil v dogajanje, sodeluje, sprašuje. Prej je bil nemi opazovalec….
Kako pa ukrepati, da ga takle res obupen otrok ne bo tako fasciniral in ga imel pod svojim vplivom? Saj, da se razumemo- ta fant je žrtev razmer, v katerih živi. Njegova zgodba sama po sebi je ena tistih žalostnih, ko vnaprej čutiš, da se bo težko izcimilo kaj res dobrega. Ali pač?
In tudi moj sine ni nikakršen angelček, ki bi delal samo dobro. A do sedaj je bilo to čisto v eni normalni, zdravi mešanici, sedaj pa dobiva primesi resnično škodljivega.
Imate kakšno idejo, kako se obrniti, da bo prav?
Hvala vsem, lep pozdrav,
AnaP.
Poleg pogovora o tem kaj je prav in kaj ni (kar že delate), močno krepite otrokovo samozavest in področja, kjer je otrok posebej nadarjen ali se zanja posebej zanima.
Ni dovolj vedeti kaj je prav in kaj ni. Mora biti otrok tudi dovolj samozavesten, da vztraja pri svojih prepričanjih in jih uveljavlja tako, da ni nikomur v škodo.
pri nas v o.š. je imela učiteljica navado, da je aktivno spodbujala prijateljstva med zelo problematičnimi otroci in najbolj pridnimi…tako sem se znašla kot ena izmed najbolj pridnih učenk v razredu v situaciji, da mi je učiteljica dobesedno vsakodnevno nalagala naloge, kot so, da greva skupaj s to sošolko po malico, skupaj briševa tablo, da greva skupaj po šoli domov…in ne boste verjeli, najino prisilno druženje je preraslo v to, da sva se kmalu zelo dobro razumeli, si zaupali…sošolka je bila iz razpadle zmedene družine, že kot zelo majhna je veliko lagala,kradla…prišlo je tudi do tega, da sva marsikatero ušpičili, pa čeprav sem jaz imela skoz v podzavesti, da to kar delava ni OK (doma sem odraščala praktično v vzgledni družini, s stabilnima staršema)….in kaj je bistvo tega? po tej izkušnji nisem postala niti delikventna, niti zafrustrirana, niti labilna, in sem bila prav ponosna, da sem lahko”skrbela” za “ta poredno sošolko”, “ta poredna”sošolka pa je z leti odrasla v prav prijetno osebo…torej, če vaš otrok ve, kaj je OK in če se boste veliko pogovarjali in če so sicer vaše družinske razmere urejene, se resnično nimate česa bati, pa čeprav boste včasih v dvomih, ali je prav, da se vaš otrok druži s tako problematičnim otrokom….če bosta pa z novim prijateljčkom paktirala, mu pa le povejte, da so močni in pogumni fantje zato, da zaščitijo tamale otročke in ne, da jih napadajo!!
moje mnenje je, da je vsak šestletnik, pa še tak barabin vesel, da ima prijatelčka in mislim, da ni pošteno, da ga za to prikrajšate s tem, da prepovedujete svojemu otroku igro z njim, ker je bil zagotovo že za preveč stvari prikrajšan v življenju…pa veliko sreče !!!