Torej, kako se kaj obnašajo, ko se zbujajo iz narkoze? Naš malček (maja bo dve) gre naslednji torek na operacijo kile in me zanima ali je res tako hudo, ko se zbujajo? Kar nekaj mamic mi je reklo, da so zelo divji in včasih tudi nasilni in da je ta del kar naporen. Ali res? Zdaj sem kar malo zaskrbljena. Ali ima morda kdo kakšne bolj pozitivne izkušnje oz. kako je bilo pri vas?

Hvala za vaše odgovore.

Moja je samo ful jokala, vzela sem jo v naročje, kjer je potem zaspala in spala kakšni 2-3 ure. Zbudila se je ful dobre volje. Takrat je bila stara malo manj kot tri leta.

Naš fant je bil pri 2 letih operiran na žrelnici in, ko so ga pripeljali nazaj je jokal, oz. hropel…

Blo je kar grozno, sem ga objela in stisnila k sebi, pa se je potem počasi umiril! Jokala sem jst bolj, kot on…((((((((

Potem je bil cel dan dobre volje in pripravljen za “dirkanje”.

Čimlažje zbujanje….

lp

Uf, naš fantič gre pa maja na operacijo in bom tudi jaz zelo vesela še kakšne izkušnje. Zanima me tudi, kako zaspijo in kako jim narkozo sploh dajo – eni mi pravijo, da dobijo tisto masko na obraz, drugi da injekcijo – kako hitro potem zaspi? Rada bi ga malo pripravila, kako bo vse skupaj potekalo. Aja, star je 3 leta.

Hvala!

Moja hčerka je bila lani na operaciji na Očesni kliniki, stara je bila skoraj 4 leta. Ko so jo zbujali iz narkoze, so me klicali v prebujevalnico, ker je niso mogli pomiriti. Zelo je kričala, jokala, mahala okoli sebe, šele čez kakšne pol ure se je v sobi umirila in zaspala za kar celo popoldne. Potem je bilo ok.
Srečno

naša frajla še ni bila stara eno leto, ko so ji operirali prstek (5 šivov, vendar nismo mogli v lokalni anesteziji, ker ne bi bila pri miru). ko se je prebujala je grozno jokala, brcala, me odrivala… ko sem jo držala v naročju, bi mi skoraj padla na tla, tako se je upirala 🙁 to je trajalo cca 20 minut, potem se je končno umirila.

pokec, kljub temu kar korajžno! srečno!

Moj je bil kot v takšnem transu. Zbudil se je skoraj takoj, ko je bil v sobi in začel tožiti s takim čudnim glasom: Boli, boli, noli. To je trajalo ene pet minut in ves čas so mi zatrjevali, da ga ne more boleti, ker je dobil analgetik. Potem sem mu rekla, da mu preberem pravljico, če bo nehal jokati in s tem sem presekala to vekanje. Prebrala sva pravljico in to je bilo to. Tisti dan ni več spal in je bil dobre volje. Ta pristop s knjigico je potem vžgal tudi pri sosednjem fantku, ki se ni hotel nikakor pomiriti.

Predvsem se slabo počutijo in lahko tudi bruhajo. So razdražljivi. Predvsem bodite stalno prisotni. Lp.

No, nam so rekli, da mu bodo že v sobi dali nekaj, da se bo umiril in zaspal in da bodo lažje odpeljali.

Pa mu niso! Dali so ga v posteljo z rešetkami in ga odpeljali po hodniku proti operacijski!!

Mali pa je dobil histerični napad tolk je vpil… Men niso dovolil it zraven, vsaj po hodniku…((((((

Mislim, kej tolk groznega še nisem doživela, res in upam, da ne bom!

Slišala sem ga po celem hodniku, pa še potem v tisti sobi, grozno.

Posega je blo hitro konec, po kakih 10 minutah so ga že pripeljali nazaj, se je že zbujal, mogoče je bil najprej mal zmeden in je mal mahal okoli sebe, ampak kot sem že napisala, se je potem kar hitro umiril!

Naj še pa to dodam, da mi je 100x žal, da smo ga pustili operirati, ker z njegovim dihanjem ni nič boljše!!

lp

Mi smo žal že dvakrat izkusili narkozo…. Prvič pri dobrem letu in pol …. ko se je zbudil je jokal in stokal in tulil, mahal z nogicami toliko, da se mu je iztaknila igla… grozno.. Drugič pa se je obnašal kot bi bil pijan in je klobasal neumnosti, oponašal kakico in take reči….
Mislim, da je pomembno tudi kako ga uspavajo…prvič vem, da so mi rekli, da se je močno upiral, drugič pa je lepo zaspal ob “jagodni” narkozi in prva stvar, ki si jo je zaželel so bile jagode :))! Verjetno pa je važno tudi to ali ga po operaciji boli (pri nas pri prvi ga je pri drugi pa ne)!
Srečno!!!

Ajna živjo!

Ali ste dali operirati žrelnico? Midva z možem se namreč ne moreva odločiti ali ga dati operirati ali ne?

Lp

Joj, zdaj me je pa kar malo strah! Se bomo res s kakšno knjigico in igračko oborožili.

Prosila bi te še za kakšne podatke in nasvet – moj sinko gre namreč tudi na Očesno. Kakšne so razmere, kaj naj vzameva s sabo in podobno – če se ti da.

Hvala!

Jabolčk, sem ti zgoraj odgovorila.

lp

Na Očesni je zelo uredu, kolikor pač je lahko, glede na to, da si v bolnici.
Klinika je nova, midve s hčerko sva bili v svoji sobi, imeli dve postelji, svojo kopalnico. Sestre in zdravniki so zelo prijazni, vsak dan pride tudi”vzgojiteljica”, ki se igra z otroki. Imajo kar veliko sobo, polno igrač, raznih igric, tam so tudi risali, delali okraske iz gline, zvečer so jim na dvd-ju vrteli risanke. Skratka, jaz sem bila z njo, vendar sem čez dan odšla za nekaj časa, ker se je igrala z ostalimi otroki.
S seboj sva imeli: pižamo, proti koncu je po bolnici hodila v kratkih hlačkah in majici, toaletne potrebščine, nekaj knjigic (tudi zame), plišastega bambija, pa kakšne bobi palčke, piškote, za čez dan.
Hrana je pač bolnišnična, ni bog ve kaj.

Če te še kaj zanima vprašaj, jaz pa se tudi javim, če se bom še česa spomnila

Lep dan

Naš je bil operiran dva krat, prvič lulček, drugič zlom roke (4 in 5 let), nikoli ni bilo nič posebnega.

Hvala mamice. Ja, nam operacija ne uide, pa saj moramo, ker se mu kila veča. Bo pa operiran ambulantno, torej bomo po posegu lahko šli domov. Sicer sem imela nekaj pomislekov glede tega a sma se po pogovoru z kirurgom vseeno odločila za to varianto, ker kakih hujših zapletov pri operaciji kile ni za pričakovati. Če ostane v bolnici je to itak samo za eno noč, kirurg pa pravi da domače okolje odtehta bolnišnico oskrbo predvsem zato ker zmanjšuje stres. No ja, bomo videli kako bo.

Sem pa kar nervozna in me skrbi. Najbrž je tudi to normalno. Samo da bo čimprej za nami in da bo potem vredu.

Tole s knjigicami je pa super ideja, hvala. Bom vzela kako zraven.

Lep dan še naprej pa javite se še tisti, ki imate izkušnje. Hvala tisočkrat!

Sin je bil operiran 3x zaradi nespuščenih mod.
Prvič pri 1,5 leta in potem na vsako leto enkrat.
Pri 1,5 in 2,5 leta je bilo zbujanje iz narkoze grozljivo. Bil je kot besen tiger, tulil, mahal okoli in hotel še napol v spanju hoditi okoli. Da sem ga jaz kot odrasla oseba komaj obvladovala oz. so bili trenutki, ko ga nisem več mogla. Umirjanje je trajalo dolgo cca. 1,5-2 uri. TUdi ko sem ga imela v naročju in stiskala, je mahal in kričal.
Pri zadnji operaciji (3,5 let) pa so ga po narkozi zbudili (še v operacijski oz. pooperacijski sobi) in nato spet uspavali, ker ga je hudo bolelo. Zbujanje tokrat je bilo čisto drugačno kot prejšnjič. Kot da se je zbudil samo iz spanca-čisto prijazen in miren otrok. Ležal je pa cel dan, celo noč in cel dan nepremično, ker ga je tako bolelo.

moj sedmletnik je samo jokal, čsito tiho je hlipal ves čas zbujanja, joj kok se mi je smilil

Hvala ti, si me prav pomirila. Tudi midvabovaverjetno v taki sobi, sem že “rezervirala”. Po moje bomo morali sina odvleči domov, če bo tako lepo, kot pišeš!

Me pa vseeno skrbi – operacija je le operacija… Tele izkušnje s prebujanjem po narkozi so res hude. Upam, da bo lahko tudi ati zraven.

Lepo se imej!

Tudi naša izkušnja je slaba – bil je operiran na lulčku pri 3,5 letih. Ko se je zbujal, je kričal, tulil, kako ga boli in si trgal dol preveze. Tudi nama sta sestra in zdravnica rekli, da je nemogoče, da ga boli. V žilo sta mu dali Bocsopan, dečko je zaspal in se po uri in pol zbudil kot prerojen. Očitno je res to samo posledica narkoze. Mi je bilo pa tako grozno, da sem bolj jokala kot on.

Posledice narkoze, pač. Traja največ uro in pol – v najhujših primerih, največkrat pa par minut. Malo mahajo okrog sebe, jokajo in to je to.

Saj ni nobene posledice. tudi pri mojih dveh je bilo tako. Ne vem, no, kaj ste tako pomehkuženi. Osredotočite se na pozitivne stvari, z veseljem pričakujte izboljšanje in to je to. Posledice prebujanja so samo stranski pojav, ki ga je treba hitro pozabiti. Ali pa ne bodite zraven, ko se prebuja, če vas tako vsaka stvar prizadene.

Daj no, saj ne bomo pred otrokom jokali in “bili pomehkuženi” – valjda da pretehtajo pozitivni učinki operacije, saj zato smo se odločili zanjo! Če se tebi zdi mehkužnost to, da nam je hudo, ko gledamo svoje otroke jokati ali še kaj hujšega – ja, sem mehkužna! Bom pa pred sinom zelo dobro skrila svoje skrbi in vsekakor poskrbela, da bo šlo prebujanje iz narkoze čimbolj neboleče mimo. Ali naj po tvojem kar sedim v sosednji sobi in mirno berem kako trač revijo?

Meni je tudi prav, da napišejo tako kot je, da v slučaju, če kaj rabim, vem kako lahko poteka, ne pa da sem pol zmešana še zaradi tega. Informacija je dobrodošla tako pozitivna kot negativna. Sicer, ko si 1x na tem, da veš da gre otrok na operacijo, itak nimaš kaj drugega kot to, da ga operirajo. Pa pomehkuženost gor ali pa dol.

Če ne preneseš pogleda na malo joka po prebujanju iz narkoze, ja, beri trač revijo in pridi k otroku takrat, ko je že okej, saj prej se itak ne zaveda, kaj počne.

To, da je hudo gledati otroka jokati, ja bog pomagaj, seveda je hudo, ampak zato razglabljati ali iti na operacijo ali ne, oprosti, je pa totalna pomehkuženost. Saj jih gledamo jokati tudi kadar trmarijo in zahtevajo kaj, česar jim ne damo. Pa kaj? Težko je, vendar vemo, da je treba vztrajati. Ko pa otrok zaradi posledic narkoze joka in otepa, pa itak ne ve, za kaj gre ker ni čisto pri sebi. Zaradi tega delat tak halo, se mi zdi too much. Če ne morete gledati, da vaš otrok tudi kdaj trpi, mu delate medvedjo uslugo.

In za božjo voljo, saj ne gre za neke grozne muke otroka, da sprašujte ali ima smisla iti na operacijo, ker bo pol ure opletal okrog sebe in jokal, ko se zbudi iz narkoze. Ma daj no.