Malo nižje je govora o otrocih in zbujanju iz narkoze, mene pa zanimajo vaše izkušnje, odraslih, ki ste to že dali skozi, kakšne izkušnje imate s tem? In a se je komu morda zgodilo to, kar sem nekoč gledala po TV, da se nekateri ljudje ves čas zavedajo, čeprav naj bi bili v narkozi, ali pa sredi narkoze oz. operacije “pridejo k zavedanju”, čeprav na zunaj izgleda kot da spijo oz. ne morejo ničesar, niti se premaknit, se oglasit, nič, ker so telesno paralizirani od narkoze… To me je grozno šokiralo, da je kaj takega mogoče in baje, vsaj v tujini, niti ni tako redko… se je komu zgodilo kaj takega oz. kako ste sicer doživljali prebuditev iz narkoze? Najhuje se mi je zdelo, ko je nekdo razlagal, da je slišal, ko so mu vrtali v lobanjo (operacija možgan)…
Hvala in lp,
Maja

Jaz sem bila 2x operirana pri splošni anesteziji, nobenih problemov ni bilo, nobenega zavedanja vmes. Ko so me zbudili sem morala še ležati eno urco na bolniški postelji. V drugo sem bila celo v 7. mesecu nosečnosti in me je bilo edino strah, da bo z otrokom kaj narobe. Takoj, ko sem se zbudila iz narkoze sem ga začutila, da je pobrcal in sem bila pomirjena. verjamem pa, da je možno kaj takega, kot si napisala, sem tudi jaz enkrat gledala po tv. Ma to so redki primeri zato le pogumno.

Ze 4x sem imela splosno anastezijo…zadnjo sem dozivela na poseben nacin..a o tem ne govorim, ker je bila to zgolj in izkljucno moja izkusnja, ljudje so pa itak vse sorte…

je pa zanimivo in dalo mi je povod za to,da sem zacela o vsem tako o zivljenju, kot o smrti zacela razmisljat drugace…

Nič šokantnega, razen tega, da si ves omamljen, nimaš občutka za čas, zbujaš se z bolečino (najbrž odvisno od tega kje si operiran) in spet padaš nazaj v spanje in bolečina izgine. Rabiš en dan, da prideš k sebi.

jaz sem se pa zbudila cela histerična… nekaj takega, kot otroci spodaj… so bili potrebni posebni ukrepi, da so me spravili k sebi

🙂

Teta je imela pred leti operacijo na odprtem srcu in je med narkozo ves čas lahko poslušala pogovore kirurgov. Ko se je zbudila, se je pritožila in ji niso verjeli. No, ko jim je natančno poročala vso vsebino njihovih razgovorov, so bili precej presenečeni in so se ji opravičili. In ko so morali izvesti še eno operacijo, so ji dali večjo dozo anstetika. Je pa res, da je na srečo ni nič bolelo, samo poslušala je lahko. Bilo pa je to v času Jugoslavije in je bila operirana mislim da v Sremski Mitrovici.

Jaz sem imela že več operacij pod totalno narkozo, pa je vedno potekalo vse OK. No,razen enkrat,ko so me komaj zbudili:) Sicer pa sem vedno bila tudi po zbujanju hitro prisebna in brez posledic.

Narkozo sem dobil do sedaj 3x. Po prvi narkozi mi je bilo malo slabo, po drugi pa sem bruhala. Drugače se nisem ničesar zavedala, le tisti dan si še malo omotičen in težko zbereš misli. Je pa verjetno odvisno kako “močno” narkozo dobiš. Moje tretja narkoza je bila dolga 10 – 15 minut in sem jo prenesla brez problemov. Ko sem se prebudila sem po petih minutah že sama odšla iz ordinacije.

Zakaj pa so sploh omenila, da si doživela narkozo na nek poseben način, hkrati pa takoj napišeš, da o tem ne želiš govoriti. Drugič niti ne načenjaj teme…

Kot da bi jaz napisala, da se mi je včeraj pripetilo nekaj neverjetnega, a o tem nočem napisati, ker je samo moja izkušnja… Zakaj bi sploh načenjala pogovor o temu?

jaz pa sem po operaciji, ko so me zbudili iz narkoze in vprašali, kako se počutim, najprej vprašala sestro, ki je bila zraven, kdaj grem lahko na cigaret; niso vedeli ali mislim resno ali se mi blede:-)))
eno uro za tistim pa sem res že kadila:-(((
ampak hvala bogu pa zdaj več ne:-)))

Pri meni ni bilo nič posebnega. Je pa res, da sem bila tisti dan potem čist zadrogirana in sem spala, klicala domov, pa zaspala sredi pogovora, pa take sem imela.

ravno zaradi takih kot ti:)

no ampak naceloma sem se iz vsake narkoze ful hitr zbudila in prva stvar,ki mi je padla na pamet je blo,da bi jedla:)…sem bla zmer ful lacna 🙂

No, sprašujem zato, ker je moj oče imel ful hudo izkušjo, je pa res, da je on imel večjo operacijo (rak, 8-urna težja operacija) in je rekel, da ko se je zbudil, da se je zelo čudno in slabo počutil, da kot da so se mu neke grozne misli vsiljevale ali glasovi, ne vem več točno… vglavnem, zelo neprijetni občutki, pa slabo mu je bilo zelo… a on je najbrž imel zelo močno narkozo…

Operirana sem bila zvečer in sem narkozo doživela kot čuden spanec. Najbolj zanimivo je bilo, da sem zbujanje (ko me je med. sestra trepljala po licu in klicala po imenu) doživela nekako zunaj telesa. Spraševala me je, če sem budna in se mi je zdelo, da sem ji nekje izpod stropa rekla, da ja, čeprav se gledala dol nase. Ne znam opisati. Je bil pa zelo prijeten občutek. Potem sem nazaj zaspala in se zjutraj zbudila kot nova.

Narkozo sem imela že velikokrat. Ponavadi sem po operaciji bruhala, po vsaki operaciji (so trajale ene 6-8h) so me vedno težje zbudili. Najbolj se spominim da so mi enkrat tubus ven potegnili šele ko sem bila res zbujena.

No, mojo staro mamo pa nikakor niso mogli prebuditi iz narkoze in so po tem sklepali da je mrtva. Stara mama se je zato prebudila v mrtvašnici-zelo grozna izkušnja a resnična.

Ojoj, klofi, srhljivo.

Jaz sem se pač prebudila, bilo je po CR, spregopvorila dve besedi o otročku s partnerjem, potem pa spet zaspala nazaj za celo noč. ČIsto nič posebnega. Edino meni so po moje dali premočno, ker so mi jo dali ob 16. uri, prvič sem se zbudila ob 20. uri, pa takoj nazaj zaspala do jutra. Edino res so me pa prej mučili v porodni 3 dni, mogoče sem bila že od tega čisto aut, da niti sanjati nisem mogla.

Ojoj, klofi, res grozno!! A ob tem sem se spomnila na eno anekdoto, ko se je neka znana oseba, ne spomnim se točno kdo (H.C.Andersen ali kdo), tako grozno bal smrti oz. tega, da bi ga kdaj po pomoti živega zakopali, da je vedno nosil okrog vratu napis: “Samo zdi se, da sem mrtev.” :)))

Jaz sem se pa iz narkoze zbudila vsa objokana. So me sestre spreševale kaj je narobe po jim nisem znala povedat ker tudij jaz ne vem zakaj sem jokala